Izvoz še naprej narašča
Gorenjske gospodarske družbe že drugo leto zapored povečujejo izvoz na tuje trge, stopnja brezposelnosti v regiji pa ni bila tako nizka že vse od septembra 2009.
Kranj – Gorenjsko gospodarstvo kljub negativnim učinkom embarga trgovine z Rusijo in padcu vrednosti rublja letos dosega boljše rezultate kot v preteklih letih. Potem ko je izvoz še leta 2013 malenkostno nazadoval in je lani že dobil precejšen pospešek, izražen v več kot osemodstotni rasti, je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta višji za 5,7 odstotka (v Sloveniji 5,6-odstotna rast). Spodbudni so tudi podatki o manjši registrirani brezposelnosti in večjem obisku turistov. »Tekoča gibanja blagovne menjave s tujino, brezposelnost in turizem nas lahko navdajajo z optimizmom, vprašanje pa je, kako se bodo odrazili v finančnih rezultatih,« je v sredo na seji upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko povedala njena direktorica Jadranka Švarc.
Največji trg še vedno Nemčija
Do konca julija so gorenjska podjetja z izvozom ustvarila 1,27 milijarde evrov, kar je 8,7 odstotka slovenskega izvoza, ki je znašal 14 milijard. Uvoz narašča počasneje kot izvoz, tako je na regionalni ravni večji za 5,2 odstotka, na nacionalni pa za 3,4 odstotka. Uvoz blaga za Gorenjsko vrednostno znaša 951 milijonov evrov, to je sedem odstotkov slovenskega. Pokritost uvoza z izvozom je na Gorenjskem 129-odstotna, na državni ravni pa 109-odstotna.
Tako slovensko kot gorenjsko gospodarstvo čutita posledice embarga trgovine z Rusijo in padca rublja, saj se je slovenski izvoz v Rusijo v prvem polletju zmanjšal kar za 23 odstotkov, uvoz pa se je celo prepolovil. »Indeksa za Gorenjsko še nimamo, izračunali smo lahko le gorenjski delež v slovenskem izvozu na ruski trg; ta dosega 2,2 odstotka, lani pa je bil 2,5-odstoten. Lanska stopnja rasti regijskega izvoza na ruski trg je bila skoraj 34-odstotna,« je poudarila Švarčeva. Gorenjska podjetja še vedno največ izvozijo v Nemčijo (29 odstotkov), Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Francijo. Prvi trije trgi so najpomembnejši tudi pri uvozu, sledita Kitajska in Nizozemska.
Boljše rezultate kot lani beležijo tudi v gorenjskem turizmu. Do konca avgusta so zabeležili za 18 odstotkov več prihodov turistov in slabih 15 odstotkov več prenočitev, v Sloveniji je bila rast prihodov in prenočitev 12,1- in 8,2-odstotna. Še vedno je največ tujih gostov, v avgustu jih je bilo več kot štiri petine, vseeno pa se povečuje delež domačih gostov, saj so v prvih osmih mesecih zabeležili skoraj 27-odstotno rast njihovih prihodov in 22-odstotno rast prenočitev domačih gostov.
Najnižja brezposelnost po septembru 2009
Na Gorenjskem je še vedno najnižja stopnja registrirane brezposelnosti v državi, septembra je znašala 8,1 odstotka, kar je najmanj po septembru 2009, je poudaril direktor kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje Drago Perc. Zaradi prihoda dijakov in študentov na trg dela ter sezonske napotitve presežka delavcev iz gradbeništva in drugih sezonsko naravnanih panog na zavod za zaposlovanje pričakujejo, da se bo do konca leta brezposelnost nekoliko povečala, vseeno pa bo konec leta na Gorenjskem manj brezposelnih kot 31. decembra 2014, je dodal.
Konec septembra je bilo registrirano brezposelnih 6727 oseb, kar je za 777 oseb oziroma dobro desetino manj kot leto poprej. Povprečni čas brezposelnosti je znašal 20,3 meseca, medtem ko v Sloveniji 27,5 meseca. Med brezposelnimi je skoraj 52 odstotkov žensk, še vedno je velik delež mladih do 29 let (21 odstotkov). Skoraj polovica je dolgotrajno brezposelnih, 39 odstotkov je starih 50 ali več let. Do septembra so sicer gorenjski delodajalci zavodu za zaposlovanje sporočili 4673 prostih delovnih mest. Največ povpraševanja je bilo po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev ter čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah. Precej iskani so tudi izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji, kuharji, natakarji, zidarji, prodajalci, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok ...
Več turistov in prenočitev
Vodja kranjske izpostave agencije za javnopravne evidence in storitve Zdenka Kajdiž je trenutni optimizem podkrepila z že znanimi podatki o lanskem poslovanju gorenjskih gospodarskih družb, ki so lani ustvarile 5,7 milijarde evrov prihodkov oz. 11 odstotkov več kot predlani, kar Gorenjsko uvršča na četrto mesto med slovenskimi regijami. Na domačem trgu so se prihodki povečali za 14 odstotkov, na tujem pa za sedem. Čisti dobiček je bil višji za petino in je znašal 260 milijonov evrov, beležilo pa ga je 65 odstotkov gorenjskih družb. Največ dobička so prigospodarila podjetja iz predelovalne dejavnosti. Dobra tretjina družb je pridelala čisto izgubo v višini 90 milijonov evrov, kar je za dvajset odstotkov manj kot leta 2013.
Lani je bilo na Gorenjskem na novo ustanovljenih 536 družb, letos do 8. novembra pa 400. Poslovati je lani prenehalo 396 družb, letos za zdaj 296. V preteklem letu je bilo začetih 66 stečajev in pet postopkov prisilne poravnave, letos do začetka novembra pa 42 stečajnih postopkov in en postopek prisilne poravnave.
Samo da bi šlo gospodarstvu v Nemčiji
»Iz vsega povedanega veje optimizem, kar je dobro, vendar pa je treba ves čas držati nogo nad zavoro, da lahko še pravočasno zavreš. Naj bo sreča mila, da ne bo kaj narobe v Nemčiji, ki je naš največji trg, in da ne bi bilo kakšnih posledic zaradi prebežnikov,« je za konec dejal predsednik upravnega odbora območne zbornice za Gorenjsko Miro Pinterič. »Vlada pa naj se manj ukvarja z ograjami in več z nami, ki smo tukaj,« je še poudaril.