Zanimiva preteklost Škofje Loke

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (346)

Potres v Škofji Loki je bil 16. marca 1511 tako močan, da je uničil velik del mesta, stolp na Kranclju in tako poškodoval grad, da so ga morali praktično na novo pozidati. Seveda ni mogoče v kratkem opisati vsega o preteklosti enega najstarejših slovenskih mest, vendar…

Loško ozemlje je leta 973 podelil cesar Oton II. v fevd freisinškemu škofu Abrahamu. V darilni listini je zapisano, da gre z Loko, vendar pa to ni današnja Škofja Loka, ampak bližnja Stara Loka. Škofjo Loko so ustanovili freisinški škofje šele po prevzemu ozemlja na najbolj pripravnem mestu za obrambo in stičiščem dveh dolin in Sorškega polja.

Škofja Loka je kot trg prvič omenjena leta 1248, kot mesto pa leta 1274. Za obrambo so dali škofje v 11. in 12. stoletju zgraditi romanski Zgornji stolp na Kranclju in grad. Njihovo gospostvo je upravljal glavar ali oskrbnik, ki je imel tudi sodno oblast. Smrtne kazni je izrekal deželnoknežji sodnik, opravljal pa jih je rabelj iz Ljubljane. Meščani Škofje Loke so imeli pravico do trgovanja, podeželski podložniki pa so lahko prodajali samo svoje izdelke.

V 14. stoletju so mesto obdali z obzidjem, ki je imelo pet vrat, zavarovanih s stražnimi stolpi. Dragoceni prostor znotraj obzidja je bil gosto pozidan. Obzidano mesto sicer ni bilo neosvojljivo. Leta 1457 ga je osvojil vojskovodja celjskih grofov Jan Vitovec in ga požgal. Tudi Turki so se lotili mesta, in sicer leta 1476.

Zanimivo vlogo je loški grad kot trdna katoliška postojanka odigral v času protirefomacije. Valvasor je o tem zapisal: »Leta 1585 so v Škofjo Loko prišli komisarji brižinskega škofa Ernesta, ki so pričeli preganjati nekatoličane. 18 najuglednejših meščanov so dali vreči v ječo na loškem gradu, ker so kljub prepovedi poslušali luteranske pridige in dali svoje otroke krstiti luteranskemu duhovnemu.« Pozneje, leta 1601, so na gradu v navzočnosti škofa Hrena sežgali protestantske knjige.

Viri iz 17. stoletja večkrat omenjajo grajsko ječo, ki je bila po poročilu iz leta 1634 v zadnjem grajskem stolpu, kjer je bila tudi mučilnica. Za jetnike je bilo tako slabo poskrbljeno, da so večkrat ušli. Nekemu na smrt obsojenemu pa so v jetništvu zmrznile noge in so ga morali na morišče poslati na konju …

Po vojni je nova oblast v stavbi namestila deportirane domobrance, ki so tu, kot sporoča I. Jan, čakali na »ljudsko sodbo, ki je kmalu sledila« …

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Verjetno 15. 3. 1824 se je rodila v Ljubljani Jerica (Gertrude) Moline (Molline), rojena Podboj. Njena mati Metka je bila lastnica gostilne Pekel (V peklu) na Kongresnem trgu v Ljubljani, v katero je redno zahajal tudi France Prešeren. Zaljubil se je v mlado 16-letno Jerico in morda celo razmišljal, da bi se z njo poročil. Zadnja tri poletja v življenju je hodila na zdravljenje v Kamnik. Leta 1848 je, že bolna, obiskala umirajočega Prešerna ter izrazila željo, da bi bila rada pokopana v Kamniku – bliže Prešernu.

V Kranju se je 17. 3. 1688 rodil slikar Josip Layer. Bil je prvi znani od sicer zelo znane družine slikarjev Layer, ki je delovala v 18. in prvi tretjini 19. stoletja. Bil je oče Marka Layerja in ded Leopolda Layerja, najbolj znanega slikarja iz rodbine, ki je med drugim narisal sliko Marije Pomagaj z Brezij v zahvalo, ker je lahko odšel iz francoskega zapora, potem ko so Francozi izgubili vojno.

Vojvodi Ernestu Železnemu je 18. 3. 1414 ob knežjem kamnu pri Krnskem gradu zadnjič izročil oblast slovenski kmet. Ustoličevanje koroških vojvod je bil sicer obred simbolne predaje oblasti novemu karantanskemu knezu oziroma koroškemu vojvodi na Gosposvetskem polju.