Slovenščina med družino, šolo in družbo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 15. november 2015 / 12:05

»Slovenščina od zibelke do družbenih omrežij« je bil naslov posvetovanja, ki so ga v starodavni Beneški palači v Naborjetu/Mallborghetto v Kanalski dolini v Italiji organizirali Slovensko kulturno središče za Kanalsko dolino Planika, Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Posvetovanje je bilo del iniciative Slovenščina v družini, ki jo je na Koroškem leta 2010 začela Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Raba slovenščine v družini je osnova za ohranitev in razvoj slovenskih manjšin in njihovega jezika v zamejstvu. Za ohranjanje in razvoj jezika je bistveno, da ga govorimo in da ga starši posredujejo otrokom od rojstva naprej kot družinski jezik ali kot enega od družinskih jezikov v mešanih zakonih. Posvetovanja so se udeležili zastopniki slovenskih organizacij iz avstrijske Koroške in Štajerske, Italije, Hrvaške in Madžarske, iz Slovenije pa predstavniki vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ministrstva za izobraževanje.

Nesporno drži, da imajo pri učenju maternega jezika, v tem primeru slovenščine, največ besede družina, šola in družba oziroma okolje, v katerem posameznih prebiva in deluje, od najrazličnejših društev do prijateljskih druženj iste ali različnih generacij. Vsak od teh dejavnikov mora storiti, kar mu je treba. Največ lahko naredita družina in šola. Najpogostejša vzroka za asimilacijo, ki posrka jezikovne in druge posebnosti manjšine, sta odločitev staršev, da se v družini ne bodo učili oziroma govorili slovensko, čeprav sta oba starša ali vsaj eden Slovenec, in če v šoli ni možnosti za slovensko besedo. V procesu učenja in ohranjanja slovenščine se pojavljajo tudi očitki, da okolje, v katerem je bil otrok prej, ni naredilo vsega, kar bi za ohranitev jezika moralo, in tako vrtci kažejo s prstom na družine, šole se izgovarjajo na vrtce, srednje šole pa na osnovne šole. Proces je kot štafetni tek, v katerem ne sme palica nikomur pasti iz rok. Ohranitev jezika manjšine pa je lahko še uspešnejša v družbenem okolju, v katerem vlada pozitivni odnos oziroma »pozitivna diskriminacija« do tega jezika, v tem primeru do slovenščine.

Novi časi, nove tehnologije in novi načini komunikacije med ljudmi, še posebej med mladimi, so priložnost tudi za slovenščino, so povedali na posvetovanju. Mladi se srečujejo na spletnih omrežjih in drugih kulturnih medijih, na primer v filmih, na katerih razvijajo živo in zanimivo, čeprav ne vedno v knjižni slovenščini, govorico mladih.