Pokončni France Bučar
Edino Gorenjski glas od vseh tiskanih in elektronskih medijev je bil toliko pošten, da je ob smrti prof. Franceta Bučarja zapisal tudi poslovilne besede, ki jih je pokončnemu možu – kristjanu prof. Francetu Bučarju izpovedal in povedal frančiškan – sorbonec, p. prof. dr. Edvard Kovač.
Zakaj se mi zdi prav, da to oznanim. Gospod prof. dr. France Bučar, partizan, borec, znanstvenik, ni nikdar zatajil svoje osebne vere, da je kristjan! Vsi, prav vsi, pa se kdaj zmotimo in grešimo.
Naj napišem v zgodovinski spomin zanamcem in gospodu profesorju v hvalo naslednja dva dogodka:
Ko so prišli k meni v Elan v Begunje tistega spomladanskega jutra borci Kokrškega odreda (imen in dneva ne bom povedal, naj bo še malo v mojih zapiskih), je »gromovnik«, ki je vseskozi dobro živel na račun svoje partijske izkaznice, v moji pisarni, v drugem nadstropju upravne stavbe izrekel: »Tovariš Koder, priskrbite denar, da se bo v obletni spomin Kokrškega odreda obnovila in asfaltirala cesta od Begunj do meje pri Zadnji vasi.« Gospod profesor Bučar, ki je bil prisoten, je izrekel: »Pa ti, Franc, to pa ni stvar Elana, to mora narediti država!« Ostalo je pri zahtevi »gromovnika« in Elan je financiral v celoti cesto »Pod gorami«.
Ko smo – Elan – z devizami, ki smo jih z dovoljenjem pridobivali od Cerkve, uredili in z najsodobnejšimi elektronskimi Philipsovimi aparaturami opremili center Teritorialne obrambe v Poljčah pri Begunjah, je gospod prof. France Bučar na predavanju takratni gospodarski eliti Gorenjske izrekel: »Največja zmota boljševističnega planskega gospodarstva in »spakedranega« besedičenja o združenem delu je danes rezultat popoln propad jugoslovanskega gospodarskega sistema.«
To je gospod profesor dr. France Bučar, prepričan kristjan, izrekel v Poljčah tistega septembrskega dne 1988. Škoda, da ni več živ – priča gospod Miran Bogataj, predstojnik takratne nacionalne varnosti.
Pavel Koder, Tržič