Krave zamenjali za ovce

"Številne manjše kmetije so opustile prirejo mleka in se odločile za rejo drobnice, od katere je manj dohodka, a tudi manj dela," ugotavlja Primož Muri, predsednik društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme.

Zgornje Jezersko - Člani društva od Zgornjesavske do Logarske doline so se v nedeljo zbrali na Jezerskem na občnem zboru. Jubilejni deseti zbor je bil priložnost za pogovor s predsednikom društva Primožem Murijem o reji, rejskih problemih, nalogah društva …

Jezersko-solčavska pasma ovc je v Sloveniji avtohtona pasma. Jo uspevate ohranjati?

»To nam dobro uspeva, za kar so poleg rejcev in našega društva zaslužne tudi državne službe in strokovne ustanove. Pasma je zaradi dobrih lastnosti in prilagojenosti na naše razmere zanimiva za rejo in pri nas tudi najbolj razširjena.«

V čem se razlikuje od drugih pasem?

»Razlikuje se predvsem po tem, da so ovce plodne vse leto.«

Ali zanimanje za rejo ovc narašča?

»Ovčereja je edina živinorejska dejavnost, ki se je v zadnjih desetih letih zelo razširila. Veliko manjših kmetij je namreč opustilo prirejo mleka in se odločilo za rejo ovc, od katere je manj dohodka, a tudi precej manj dela. Žal je Slovenija pred vstopom v Evropsko unijo slabo izpogajala kvote za ovčerejo, posledice se odražajo v pomanjkanju premijskih pravic.«

Ali to že omejuje rejo?

»Rejcev sicer nihče ne ovira, da ne bi povečevali števila drobnice, vendar lahko uveljavljajo premije le za toliko živali, kolikor imajo premijskih pravic.«

Kako je z rejo ovc na Jezerskem?

»Stalež se ne povečuje in ne upada, lahko pa bi bil večji, saj so za to dobre naravne možnosti. Nekatere planine so še neizkoriščene ali so izkoriščene bolj slabo.«

Je reja ovc ekonomsko zanimiva? Kako je s prodajo živali?

»Večjih problemov ni, povpraševanje je včasih celo večje od ponudbe, vendar pa je cena dokaj nizka. Slovenija je po ceni jagnjetine v Evropski uniji bolj pri repu. Pri nas se giblje okrog pet evrov za kilogram, v drugih državah je šest, sedem evrov ali še celo več.«

Je prodaja volne še vedno velik problem?

»Striženje ovce je bistveno večji strošek, kot je vrednost same volne. Ker je bolj malo možnosti za prodajo, jo nekateri rejci tudi zavržejo, drugi pa jo dajo spresti in jo potlej prodajo kot predeno volno. Skupina žena na Solčavskem »filca« iz surove volne zanimive izdelke, svojo dejavnost je predstavila že tudi na Jezerskem.«

Kaj štejete za največji dosežek društva od ustanovitve do danes?

»Najpomembnejši dosežek je ureditev rejskega centra za plemenske ovne na Jezerskem. Ta center se od podobnega centra v Logatcu razlikuje po tem, da so ovni ves čas testiranja na paši in v težjih, hribovskih razmerah, kjer se tudi pokaže, kako vzdržljive so njihove noge.«

Društvo vsako leto pripravi dražbe ovnov, na katerih pa je včasih zanimanje kupcev bolj slabo. Boste še vztrajali?

»V društvu si prizadevamo, da bi se tudi pri nas uveljavil tak način prodaje, vendar ugotavljamo, da se še težko primerjamo z državami, kjer imajo dražbe že dolgo tradicijo. Dogaja se nam, da si kupci na dražbi ogledajo ovne, kupijo pa jih potlej, čez en teden ali dva. Razmišljali smo tudi, da bi dražbo organizirali v času ovčarskega bala na Jezerskem, vendar bi s tem morali skrajšati čas testiranja, kar pa tudi ne bi bilo dobro.«

Kaj bo letos glavna naloga društva?

»Letos bo za društvo pestro in naporno leto, poleg ustaljenih vsakoletnih dejavnosti bomo sodelovali pri pripravi in izvedbi mednarodne razstave drobnice iz alpskih držav, ki bo septembra v Logarski dolini. V okviru razstave bodo tudi odprto državno tekmovanje v striženju ovc, predstavitve pasem in strokovni simpozij.«