Matjaž Božič

V IBI-ju iščejo nove kupce

Izguba pomembnih kupcev je lani v IBI-ju povzročila poslovno izgubo, ki pa so jo pokrili s prodajo finančnih naložb. Delničarjem bodo izplačali 6,9 milijona evrov, letos pa bodo v okviru sanacije odpustili 17 delavk.

Kranj – Nedavne dogodke v Gorenjskih oblačilih – predlog za prostovoljno likvidacijo družbe so spremljali glasovi o tem, da kranjska tekstilna industrija umira in izginja. To nikakor ni res. Tokrat smo se napotili v IBI, družbo za proizvodnjo žakarskih tkanin, nekdaj ponos kranjske tekstilne industrije, in se pogovorili z direktorjem Matjažem Božičem.

Kako je poslovala družba IBI v lanskem letu?

»Lani iz poslovanja nismo dosegli planiranih rezultatov. V prvi polovici leta je šlo v okviru načrtov, v drugi polovici pa je nastal velik upad prodaje. Največ je padla zaradi odpovedi podjetja IKEA, usahnil je trg v ZDA in prodaja vreč za ležišča, manj od načrtov smo prodali tudi enemu izmed kupcev v Veliki Britaniji. Ta upad prodaje se pozna in nadaljuje tudi v letošnje leto.«

 

Kaj je vzrok za naštete izgube kupcev?

»Vzrok je v zahtevanem znižanju cen. IKEA nam je priznala, da smo dober dobavitelj, z ustrezno kvaliteto in servisom. Naj povem, da smo ji morali od leta 2004 do lani znižati cene do 20 odstotkov, lani so pričakovali še za desetino nižje cene, kar pa v IBI-ju ni bilo mogoče. Na razpisu so tako posel dobili dobavitelji iz Turčije in ostali dobavitelji, nadaljnjih pogajanj za leto 2007 ni bilo več.«

 

V čem je vzrok, da niste bili več konkurenčni? V ceni delovne sile, ali tehnologiji?

»Predvsem v ceni delovne sile in le delno tudi v tehnologiji. Naša produktivnost pač ni na ravni nove tovarne v Turčiji ali nove tovarne kje drugje. Mi smo od leta 2002 bistveno zmanjšali število zaposlenih – s 360 na današnjih dobrih 220, vendar je produktivnost še vedno nižja od konkurence.«

 

Kako se vse to odraža na poslovnih rezultatih za lansko leto?

»V IBI-ju smo lani iz poslovanja ob prometu 2,7 milijarde tolarjev ustvarili 523 milijonov tolarjev izgube. Smo pa se odločili prodati del naložbe v Gorenjsko banko, kjer smo dosegli dober rezultat. Ob upoštevanju še teh prihodkov je IBI lani zaključil poslovno leto z 803 milijoni tolarjev dobička.«

 

Kako nameravate sanirati poslovanje?

»Za leto 2007 smo pripravili sanacijski načrt, ki vsebuje dve glavni nalogi: znatno povečanje prodaje in reorganizacija z znižanjem števila zaposlenih. Prvo nalogo v prvem tromesečju kar uspešno izpolnjujemo, saj smo uspeli precejšnji del zmanjšane prodaje nadoknaditi s povečanjem pri naših dosedanjih dobrih kupcih. Čaka nas težji del naloge, to je pridobivanje novih kupcev. Oziramo se predvsem proti vzhodu: Rusijo in Pribaltik, pa tudi na jugovzhod: oživitev poslov v Srbiji ter povečanje na Hrvaškem. S specialnimi izdelki želimo prodreti v države, kot so Francija, Švedska in preostala Skandinavija.«

 

Kaj pa zmanjšanje zaposlenih?

»Lani smo verjeli v naše načrte, ki se žal sicer niso uresničili, vendar zaradi tega nismo odpuščali. Letos smo se v okviru reorganizacije poleg reorganizacije v prodaji odločili združiti proizvodnjo in tehnologijo ter na podlagi pozitivne selekcije potreb proizvodnje zmanjšati število zaposlenih za 17. Odpuščeni bodo dobili odpravnine, skušamo pa jim pomagati tudi pri iskanju dela v sorodnih tekstilnih družbah, kot sta na primer Aqua Sava in Velana. Naj k temu dodam, da ne bomo odpuščali visoko strokovnih ljudi, pa čeprav so morda danes odveč, saj se zavedamo, da bomo njihovo znanje, ki je na trgu delovne sile vse redkejše, še potrebovali.«

 

Kaj pa izboljšanje tehnologije?

»V tako negotovi zgodbi je investiranje v razširitev proizvodnje težko pričakovati. Za zdaj imamo podporo za investicije v višini letno okoli štiristo tisoč evrov, kar pomeni ohranjanje proizvodnje na sedanji ravni. Letni znesek amortizacije znaša 1,2 milijona evrov. V zadnjih petih letih smo investirali povprečno 1,5 milijona evrov letno.«

 

V kakšnem obsegu načrtujete poslovanje v letošnjem letu?

»Celotni prihodek je načrtovan v višini nekaj več kot 13 milijonov evrov (3,1 milijarde tolarjev) iz poslovanja pa je še vedno pričakovana izguba. Pripravili smo mesečni dinamični plan in sproti, tudi na zahtevo nadzornega sveta, ugotavljamo, kako se uresničuje. Zaradi tveganj v sami panogi imamo tudi rezervne scenarije. Želimo si pridobiti strateškega partnerja, ki bi s svojim prispevkom skrajšal čas sanacije in zmanjšal tveganja. Zaradi visokih stroškov dela je uresničitev želje po strateškem partnerju iz tujine manj verjetna, tečejo pa pogovori z nekaterimi domačimi firmami. Razmišljamo tudi o opravljanju dejavnosti zunaj tekstilne panoge ter o uporabi poslovno nepotrebnih sredstev.«

 

Kako boste pokrili pričakovano izgubo iz poslovanja?

»Tudi v letošnjem letu je predvidena prodaja nekaterih finančnih naložb.«

 

Iz objave sklica skupščine vaše družbe, ki bo 15. maja, so razvidni tudi presenetljivi predlogi o izplačilu dividend in izplačilu delničarjem zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala. Predlagano je, da se za dividende nameni 3,7 milijona evrov ali 34,2 evra na delnico, kar je približno desetkrat več, kot znašajo dividende v najuspešnejših kranjskih podjetjih (Sava, Merkur), iz naslova zmanjšanja osnovnega kapitala pa bodo delničarji prejeli še skoraj enkrat toliko – skupaj 3,2 milijona evrov ali 29,51 evra bruto na delnico. Ali ni to v času, ko je družba v krizi in sanaciji, vsaj v pogledu dividend, nevarno finančno izčrpavanje družbe?

»Uprava je odgovorna za čim večji donos sredstev. Ob rizikih tekstilne dejavnosti in nepredvidljivi tržni situaciji je razumljivo, da se sredstva, pridobljena iz prodaje finančnih naložb, porabijo za različne namene. Nekaj se jih bo predvidoma razdelilo lastnikom. Še vedno pa ostaja kar dobršen del denarja, pridobljenega iz prodaje finančnih naložb, v firmi, kar je predpogoj za izvedbo sanacije. Obenem to pomeni ustrezno zagotavljanje pogojev, določenih z zakonodajo. Torej o finančnem izčrpavanju ne moremo govoriti.

 

Seveda pa gre za predloga skupščinskih sklepov s strani uprave in nadzornega sveta. Na koncu o tako pomembnih vprašanjih odločajo lastniki.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 24. maj 2007 / 07:00

Uspešno predstavili eGorenjsko

V Iskratelu so po konferenci o možnostih in priložnostih širokopasovnih povezav na Gorenjskem in Sloveniji predstavili portal eGorenjska.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 22. avgust 2013 / 11:48

Festival Avsenikove glasbe

Sklepna prireditev v čast 60-letnice Avsenikove glasbe se bo začela v petek, 23. avgusta, v šotoru nasproti Avsenikovega doma.

Železniki / četrtek, 22. avgust 2013 / 11:46

Širitev knjižnice v Železnikih

Železniki – Krajevna knjižnica Železniki, ki deluje v zadružnem domu na Češ­njici, bo kmalu pridobila dobrih 50 kvadratnih metrov površine. Širitev knjižnice, ki sodi pod okrilje škofjeloške Knjižn...

Slovenija / četrtek, 22. avgust 2013 / 11:46

Velov na čelu agencije za varnost prometa

Ljubljana - Vlada je prejšnji teden na dopisni seji za vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije RS za varnost prometa imenovala Igorja Velova. Leta 1977 rojeni Kranjčan, ki je bil v man...

Škofja Loka / četrtek, 22. avgust 2013 / 11:45

Ključno je sprotno učenje

Matic Proj iz Poljan je v štirih letih na Gimnaziji Škofja Loka nanizal vrsto uspehov na tekmovanjih iz znanja. Zadnjega je dosegel na kemijski olimpijadi v Moskvi, kjer je osvojil bronasto medaljo.

Tržič / četrtek, 22. avgust 2013 / 11:43

Rupar se je razvezal

Tržič - »Tudi ob poroki si obljubiš večno zvestobo, pa se kdaj zalomi,« je kratko komentiral svoj odstop iz stranke SDS Pavel Rupar, nekdanji tržiški župan in nekdanji poslanec SDS. Poleg...