Mladi zaradi brezposelnosti v podjetništvo
Ob zaključku štirimesečnega podjetniškega usposabljanja visoko izobraženih mladih v okviru evropsko podprtega projekta Podjetno v svet podjetništva so se v sredo v Ljubljani predstavili tudi udeleženci gorenjske skupine.
Med 120 visoko izobraženimi mladimi, vključenimi v zadnjo skupino projekta, jih je bilo tudi deset z Gorenjske, kjer aktivnosti usklajuje Regionalna razvojna agencija Gorenjske.
Ljubljana – Na Ljubljanskem gradu je v sredo potekala zaključna konferenca tretje skupine projekta Podjetno v svet podjetništva 2014 (PVSP), ki ga s 85 odstotki sredstev sofinancira Evropski socialni sklad in je bil lani izglasovan za najuspešnejši projekt, sofinanciran iz evropskih sredstev. Namen projekta je mladim brezposelnim izobraženim osebam pomagati oblikovati lastne podjetniške kariere, v program, ki se letos končuje, pa je bilo doslej vključenih 360 mladih, ki želijo stopiti na lastno podjetniško pot. Med 120 visoko izobraženimi mladimi, vključenimi v zadnjo skupino projekta, jih je bilo tudi deset z Gorenjske, kjer aktivnosti usklajuje Regionalna razvojna agencija Gorenjske oziroma Poslovno podporni center BSC Kranj.
Udeleženci PVSP so bili v okviru projekta deležni štirimesečnega podjetniškega usposabljanja, po zaključku katerega pridobijo ustrezno znanje, ki je potrebno za identifikacijo in razvoj podjetniške ideje, njeno izvedbo v praksi ter za vodenje podjetja – tako bi se lahko mladi samozaposlili, zaposlili v lastnem podjetju ali pri drugem delodajalcu. Za čas usposabljanja so redno zaposleni in prejemajo plačo v višini minimalne plače in nadomestila, ki pripadajo delavcu po veljavni delovnopravni zakonodaji.
Visoko izobražena, pa brez dela
V okviru sredine konference na Ljubljanskem gradu so se na tržnici idej predstavili mladi podjetniki, ki so se uspešno podjetniško usposabljali za kasnejšo samozaposlitev. Med njimi sta bila tudi Maja Klemenčič iz Kranja in Matej Tonejec z Jezerskega. »V projekt sem se vključila, ker s svojo izobrazbo diplomirane teologinje nisem našla zaposlitve. Moja želja je, da nadaljujem očetovo tradicijo izdelave ročno struženih unikatnih izdelkov iz slovenskega lesa, ki je premazan le z olivnim oljem. Če je to za očeta bolj hobi, pa jaz v tem vidim veliko poslovno priložnost, saj se zanimanje za take izdelke in sploh za les tudi pri nas povečuje, uspelo pa nam je že pridobiti zelo zahteven Art & Craft certifikat. Kot popolni začetnici v svetu podjetništva je bila vključitev v projekt PVSP dobra odločitev, saj sem prejela veliko strokovnega znanja iz podjetništva, ki so nam ga poleg strokovnjakov z BSC Kranj podajali tudi zunanji mentorji, vrhunski podjetniki, kot sta na primer Marko Lotrič in Edi James Schmidt,« nam je zaupala tridesetletna Maja Klemenčič. V uspeh svoje poslovne ideje ne dvomi: »Čeprav tudi na Gorenjskem že obstajajo podobni ponudniki, pa sem prepričana, da je še dovolj prostora za poslovni uspeh, treba se je le znati prodati.«
Tudi 27-letni Jezerjan Matej Tonejec kot diplomirani biolog, ki je diplomiral iz botanike na Jezerskem, po koncu študija ni našel redne zaposlitve, zato se je odločil, da unovči svoje znanje za samostojno podjetniško pot. »Ukvarjam se z zeliščarstvom in sem pridobil tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo zeliščarja, pripravljam zeliščarsko-botanična vodenja, delavnice s področja divje hrane ...« je naštel. Vključitev v projekt PVSP mu je koristila, kot sam pravi, predvsem zaradi pridobivanja podjetniškega znanja, pa tudi veščin za spopadanje z birokracijo. »Zanimanje za zelišča je veliko, ljudje se vedno bolj vračajo k naravi, zato mislim, da bo moja ideja uspešna. Ker živim na Jezerskem, lahko pripomorem tudi k pestrejši ponudbi turističnega kraja.«
Podjetniki gonilna sila
Po besedah ministrice Alenke Smerkolj, ki se je tudi udeležila zaključne konference, so podjetniki, ki znajo svoje ideje spremeniti v poslovne priložnosti z globalnim tržnim potencialom, pomembna gonilna sila razvoja slovenskega gospodarstva, ki je podobno kot ostala gospodarstva v Evropski uniji in svetu pred velikimi izzivi. Projekt Podjetno v svet podjetništva, podprt s sredstvi evropskega socialnega sklada, je po njenem eden izmed primerov dobrih praks. »Mladi predstavljate petino prebivalstva Evropske unije, zato so vaša znanja in zmožnosti ključnega pomena za doseganje ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti iz strategije Evropa 2020. Delež mladih, ki po izobraževanju in usposabljanju ne najdejo zaposlitve, je velik, zato je eden izmed pomembnih ciljev vlade, da z različnimi ukrepi vpliva na večjo zaposljivost mladih in jih aktivira na trgu dela,« je dejala ministrica, ki je področje zaposljivosti mladih ocenila za eno od prioritet pri izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Slovenija je sicer doslej s sredstvi evropske kohezijske politike podprla več kot 5000 projektov.
Do leta 2020 ima Slovenija na razpolago 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev, ki jih bo usmerila v naložbe, ki bodo prinesle dolgotrajno in vzdržno gospodarsko rast, ter v zaposlovanje ob upoštevanju trajnostne rabe virov in trajnostne mobilnosti, okoljskih izzivov in podnebnih sprememb, je še napovedala ministrica.