Krave molzeta dva robota

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 13. november 2018 / 09:32

Pri Muleju na Selu pri Bledu so zgradili nov hlev za 123 krav molznic, ki je eden največjih in najsodobnejših na Gorenjskem. Krave molzeta dva robota, ki na podlagi različnih podatkov izločata v posebni boks krave, potrebne dodatne (živinozdravniške) oskrbe.

Selo pri Bledu – Pri Muleju so zaradi prostorske utesnjenosti preselili kmetijo na novo lokacijo na obrobje vasi, kjer imajo v kosu približno dva hektarja veliko zemljišče. Najprej so tam 1999. leta zgradili nov hlev, šest let kasneje pa še hišo, v kateri so uredili tudi osem sob in dva apartmaja za turiste. Ob starem hlevu so zdaj postavili še nov hlev, gradnjo so začeli 1. septembra lani, 17. januarja letos, na dan sv. Antona, zavetnika živinorejcev, pa so vanj že preselili živino. V soboto so pripravili dan odprtih vrat, na katerega so povabili sosede, vaščane, izvajalce del, prijatelje in druge; novi hlev pa je tudi blagoslovil ribenski župnik Roman Kušar.

Dobre izkušnje z robotsko molžo

»V novem hlevu je prostora za 123 krav molznic, tako za presušene krave kot za tiste, ki jih molzemo. Krave molzeta dva robota, ki na podlagi različnih podatkov izločata v posebni boks krave, ki so potrebne dodatne oskrbe. Take krave oskrbimo sami ali za to poskrbi živinozdravnik,« pojasnjuje gospodar Jože in dodaja, da imajo na kmetiji dobre izkušnje z robotsko molžo, saj so že v starem hlevu zadnjih sedem let molzli krave z robotom. Krave prihajajo v povprečju na molžo k robotu 2,6-krat na dan, tiste z najvišjo dnevno mlečnostjo tudi večkrat. »Glavna prednost robotske molže je v tem, da je manj fizičnega dela. Samo v starem hlevu je robot opravil čez šeststo tisoč molž. Si predstavljate, da bi morali tolikokrat ročno nadeti molzno enoto na vimena?!« Hlev je za prosto rejo krav, s treh strani je odprt, krmilni mizi sta na obeh straneh hleva, rešetke čistijo z robotom, vodo za napajanje ogrevajo s toploto, ki nastaja pri hlajenju mleka, poskrbeli so za prezračevanje, živalim zagotavljajo dovolj svetlobe ter prostora za ležanje in pri krmilnih mizah.

Naložbo spodbudila odprava mlečnih kvot

»Za gradnjo novega hleva in s tem za povečanje prireje mleka smo se odločili potlej, ko je Evropska unija odpravila mlečne kvote. Tudi sin Jaka, ki bo prevzel kmetijo, je zelo zagnan,« razloge za naložbo pojasni gospodar Jože in pove, da so hlev zgradili z lastnim denarjem, s posojilom »ribniškega« sklada, računajo pa tudi na sofinanciranje naložbe, s katero se bodo potegovali na razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za razpis že pripravljajo dokumentacijo, za hlev so tudi že pridobili uporabno dovoljenje, kar je eden od pogojev za sodelovanje na razpisu.

Ohranili čredo svetlo lisastih krav

Mulejeva kmetija je ena redkih večjih mlečnih kmetij na Gorenjskem, ki je ohranila čredo svetlo lisastih krav, s katerimi dosega dnevno povprečje od 28 do 30 litrov mleka. V starem hlevu so na leto namolzli okrog šeststo tisoč litrov mleka, v novem ga bodo potlej, ko bo poln, letno lahko okrog 1,1 milijona litrov. Mleko prodajajo v Kmetijsko gozdarsko zadrugo Gozd Bled, nekaj ga za potrebe turizma na kmetiji in še za dve restavraciji na Bledu na Odolnekovi kmetiji v Studorju v Bohinju predelajo v mlečne izdelke. Nekdaj so ga prodajali tudi v treh mlekomatih na Bledu, v Radovljici in na Jesenicah, vendar so z letošnjim 1. januarjem vse ukinili, prav tako tudi regiomate, v katerih so prodajali mlečne izdelke in jajca. »Na kmetiji imamo registriranih petnajst dopolnilnih dejavnosti, postopoma bomo z izjemo turistične dejavnosti vse ukinili, med drugim tudi proizvodnjo in prodajo toplote. Doslej smo s toploto oskrbovali tudi hotel Ribno, tam smo imeli svojo peč na sekance, vendar nam je inšpekcija to dejavnost prepovedala, češ da jo v okviru dopolnilne dejavnosti lahko izvajamo le v peči, ki je locirana na kmetijskem gospodarstvu,« pove Jože in poudari, da je bila letos, enako kot drugje na blejskem območju, dobra turistična sezona, ki je trajala od maja do konca oktobra. »Pri trženju turizma poudarjamo, da bodo turisti bivali na kmetiji. Veliko jih pride prav zaradi tega, predvsem otrokom veliko pomeni, da lahko v živo vidijo krave, jih pobožajo in spoznajo, kako nastaja mleko.«

Zemljišč imajo dovolj

Na kmetiji imajo za sedanji obseg govedoreje dovolj zemljišč. Obdelujejo sto hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega 35 hektarjev lastnih; gospodarijo pa še s 37 hektarji gozda. Obdelujejo tudi zemljišča, ki so jih dobili v uporabo glede na njihov delež v agrarnih skupnostih Selo in Bodešče. »Vsa zemljišča so dokaj blizu kmetije, južno od Bleda, tako da nam v času glavne turistične sezone s stroji ni treba skozi Bled,« pove Jože in poudari, da si prizadevajo na kmetiji ustvariti tokokrog snovi in čim več krme pridelati sami. Trenutno redijo okrog 190 goved, od tega sto v novem hlevu. V starem hlevu redijo telice in teleta, moška teleta prodajajo za nadaljnjo rejo. »Ko bo novi hlev povsem poln, se bo zapolnil tudi stari hlev, a obseg kmetije zaradi okoljskih zahtev in drugih omejitev ne bo nikoli presegel dvesto glav velike živine,« pravi Jože in pove še eno zanimivo posebnost: »Smo ena redkih kmetij, ki ima cisterno za mleko večjo od cisterne za gnojevko.«