Nobelove nagrade 2015

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 17. oktober 2015 / 12:10

Kaj imajo skupnega nova zdravila proti parazitskim boleznim, raziskovanja nevtrinov, popravljanje DNK, polifono pisanje Svetlane Aleksijevič in Tunizijski nacionalni kvartet dialoga? Skupne so jim Nobelove nagrade 2015.

Za znanost, umetnost in mir

Prejšnji teden smo izvedeli, kdo so letošnji nagrajenci. Nagrad je pet – za medicino, fiziko, kemijo, književnost in mir. Šesta je za ekonomijo, ta je bila dodana naknadno in ima poseben status. Nagrade podeljuje Kraljeva švedska akademija, še prej jih objavi. V ponedeljek so objavili nagrajence za medicino. Letos so trije: William Campbell, Satoši Omura in JouJou Tu – za delo proti parazitskim boleznim. Na Irskem rojeni Campbell in Japonec Omura sta nagrado prejela za odkritja v zvezi s terapijo pri okužbah, ki jih povzročajo gliste. Osemdesetletni Omura je ob novici izjavil: »'Sem to res jaz', sem pomislil. Veliko sem se namreč naučil od mikroorganizmov. Bilo bi primerno, če bi nagrado lahko podelili njim.« Kitajska znanstvenica JouJou Tu (84) je dobila nagrado za odkritje zdravila, ki je močno znižalo stopnjo smrtnosti pri bolnikih, ki so zboleli za malarijo. V torek so bili na vrsti fiziki. Nagrade sta se razveselila Japonec Takaki Kajita in Kanadčan Arthur B. McDonald – za delo na področju raziskovanja nevtrinov oziroma za »odkritje nevtrinskih oscilacij, ki dokazujejo, da imajo nevtrini maso«. Iz utemeljitve: »Odkritje je spremenilo naše razumevanje najbolj skritega delovanja snovi in se lahko izkaže za ključno za naš pogled na vesolje.« V sredo so trepetali kemiki. Nagrado so dobili: Šved Tomas Lindahl, Američan Paul Modrich in Turk Aziz Sancar; izkazali so se pri raziskavah na področju popravljanja DNK. Komentar: »Poškodbe DNK imajo lahko zelo resne posledice … Tomas Lindahl je ugibal, da morda obstaja sistem popravljanja in se je podal v iskanje. In dejansko je enega odkril.« V četrtek smo izvedeli, kdo dobi NN za književnost: beloruska pisateljica in preiskovalna novinarka Svetlana Aleksijevič – za »polifono pisanje, spomenik trpljenju in pogumu v našem času«. Iz razlage: »Zadnjih 30 ali 40 let je mapirala sovjetskega in post-sovjetskega posameznika«, pri čemer ne gre toliko za zgodovino dogodkov, bolj za zgodovino čustev. »Opravila je tisoče in tisoče intervjujev z otroki, ženskami in moškimi in na ta način ponuja zgodovino ljudi, o katerih nismo vedeli prav veliko ... Istočasno nam ponuja zgodovino čustev, zgodovino duše«. V petek nas je presenetila še novica, kdo je dobil nagrado za mir. Favorita sta bila kanclerka Merklova in Papež Frančišek. Dobile pa so jo štiri organizacije civilne družbe za svoj prispevek pri »gradnji pluralistične demokracije v Tuniziji po jasminovi revoluciji leta 2011«. Tunizijski nacionalni kvartet dialoga sestavljajo Tunizijski delavski sindikat, Tunizijska konfederacija industrije, trgovine in obrti, Tunizijska liga človekovih pravic in Tunizijska odvetniška zbornica. Predstavljajo različne sektorje in vrednote tunizijske družbe: delovne ljudi in njihove pravice, načela vladavine prava in človekove pravice – in uživajo veliko moralno avtoriteto. Odigrale so vlogo posrednika in gonilne sile za pospeševanje mirnega demokratičnega razvoja v državi in uspele posredovati za miren dialog med državljani, političnimi strankami in oblastmi, ta pa je omogočil iskanje na soglasju utemeljenih rešitev in je bistveno prispeval k izvedbi mirnih demokratičnih volitev lani jeseni. Obranile so Tunizijo pred krvavo usodo Sirije in sosednje Libije. – Res: znanost, umetnost in mir so tiste žlahtne reči, ki delajo ta svet boljši.

Nobelova za ekonomijo

V ponedeljek smo izvedeli, da prejme šesto in zadnjo NN škotski profesor Angus Deaton (1945), eden vodilnih svetovnih mikroekonomistov. »S povezovanjem podrobnih osebnih odločitev in skupinskih rezultatov so njegove raziskave pomagale spremeniti področja mikroekonomije, makroekonomije in razvojne ekonomije … Da bi lahko oblikovali ekonomsko teorijo, ki spodbuja blaginjo in zmanjšuje revščino, moramo najprej razumeti potrošniške odločitve.« Prav zato, ker poskuša pojasniti posameznikove ekonomske odločitve, je bilo Deatonovo delo ključno za postavljanje javnih politik v nekaterih državah.

Med umiranjem in ljubeznijo

Preberimo samo še kratek odlomek iz dela Svetlane Aleksijevič: »Posvetilo se mi je, da sem pisala knjige o tem, kako ljudje ubijajo drug drugega, kako umirajo. A to ni celotno človeško življenje. Zdaj pišem o tem, kako ljudje ljubijo drug drugega. In ponovno si postavljam isto vprašanje, tokrat skozi prizmo ljubezni: kdo smo in v kateri državi živimo. Ljubezen je tista, ki nas pripelje na ta svet. Hočem ljubiti ljudi. Čeprav je to bolj in bolj težko. In postaja še težje.«