Vse bližja uvedba davčnih blagajn
V finančni upravi in pri davčnih zavezancih potekajo priprave na uvedbo davčnih blagajn, ob tem je tudi veliko konkretnih vprašanj.
Kranj – Prvega avgusta je začel veljati zakon o davčnem potrjevanju računov, ki predvideva uvedbo davčnih blagajn kot enega od ukrepov za zmanjšanje obsega sive ekonomije, za povečanje javnofinančnih prihodkov, učinkovitejše pobiranje obveznih dajatev, pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena med zavezanci in večjo zaščito potrošnikov. Zakon določa začetek uporabe davčnih blagajn 2. januarja 2016, predvideva pa tudi daljše prehodno obdobje. Za zavezance, ki se bodo odločili, da bodo še dve leti izvajali postopek potrjevanja računov z uporabo vezane knjige računov, bo uporaba davčnih blagajn obvezna šele 1. januarja 2018, v prehodnem obdobju pa bodo podatke o računih morali v desetih delovnih dneh od izdaje računa poslati prek elektronske povezave davčnemu organu. Malim zavezancem, ki izdajo le manjše število računov, bo finančna uprava omogočila izdajanje računov s pomočjo aplikacije na portalu eDavki, za to pa si bodo morali zagotoviti internetno povezavo in elektronsko napravo ter pridobiti (brezplačno) namensko digitalno potrdilo. Pri nakupu računalniške opreme lahko zavezanec v letu nakupa uveljavi 50-odstotno amortizacijsko stopnjo, poleg tega lahko uveljavlja za investicije v davčne blagajne davčno olajšavo v višini 40 odstotkov investiranega zneska. Če bo prišlo do prekinitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov s finančno upravo, bo zavezanec moral poslati podatke o računih v dveh delovnih dneh od prekinitve povezave, v primeru opravičljivih razlogov pa v enem dnevu po odpravi razlogov za prekinitev povezave. Med opravičljive razloge štejejo okvare pri ponudniku storitev dostopa do interneta, okvare informacijskega sistema davčnega organa, okvare na komunikacijskem omrežju zaradi požara, udara strele, žleda ali česa podobnega.
Finančna uprava dobiva glede davčnih blagajn veliko konkretnih vprašanj, nanje tudi odgovarja. Iz odgovorov je, na primer, razvidno, da zavezancu za prodajo mleka iz mlekomata ni treba izdati (in davčno potrditi) računa, vendar pa mora najmanj enkrat mesečno zagotoviti podatke o prodaji s popisom začetnih in končnih zalog. Na vprašanje, ali bodo davčne blagajne obvezne tudi za Rimskokatoliško cerkev – na primer za nabirke ter plačila za maše, v finančni upravi pojasnjujejo, da v tem primeru ne gre za plačilo dobave blaga in storitev, ampak za prostovoljne prispevke, zato Cerkvi ni treba izdajati in potrjevati računov. Če pa opravlja ekonomsko dejavnost za plačilo (oddaja nepremičnino v najem) in je plačilo gotovinsko, mora izdati in davčno potrditi račun, v tem primeru je obvezna uporaba davčne blagajne. Ali bo vsak zavarovalni zastopnik moral imeti svojo davčno blagajno? »Račun, ki ga izda zavarovalni zastopnik in bo plačan gotovinsko, je predmet davčnega potrjevanja računov, zato je tudi za te zavezance obvezna uporaba davčnih blagajn,« pojasnjujejo v finančni upravi. Kako pa je z davčnim potrjevanjem pri prodaji smučarskih vozovnic? V finančni upravi odgovarjajo, da po pravilniku o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost davčnemu zavezancu za prodajo vozovnic ni treba izdati računa, zato vozovnice tudi niso »predmet davčnega potrjevanja računov«.