Dimnikarski monopol na okopih

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / nedelja, 11. oktober 2015 / 19:45

»Tudi inšpekcija, policija, upravne enote ne delujejo na prostem trgu,« brani ureditev dimnikarske službe predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtni zbornici Simon Dovrtel (GG, Pisma bralcev, 2. 10. 2015). S tem je povedal vse, kar je treba vedeti o trenutni ureditvi: ko se dimnikarji začnejo primerjati s policisti, je skrajni čas za korenite reforme! Čeprav se zdi primerjava na prvi pogled pretirana, je v resnici vse bolj aktualna. Že opisani primer dimnikarja z območja Gorenjske (GG, 25. 9. 2015), ki je svoj monopolni položaj izkoristil tako, da je dosegel zemljiškoknjižni vpis »služnostne pravice vzdrževanja, čiščenja in nadzora vseh dimnikarskih, kurilnih in prezračevalnih naprav objekta ter neomejenega in trajnega dostopanja do vseh kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav«, dokazuje, da si dimnikarji lahko na nezakonit način vzamejo celo več oblasti kot policisti, ki za vstop v stanovanje potrebujejo odločbo sodišča. Še več, služnost neomejenega in trajnega vstopanja v stavbe nekateri dimnikarji v praksi nadgrajujejo z vzpostavljanjem dodatnih obveznosti, po katerih morajo lastniki hiše solidarno plačati vse in kakršnekoli stroške, ki bi nastali z izvrševanjem služnosti, pa tudi stroške vpisa služnostne pravice v zemljiško knjigo, medtem ko je za dimnikarja pridobitev služnosti seveda brezplačna. Se je predsednik ogradil od opisanega izkoriščanja lastnikov nepremičnin? Kje neki! Zanj je ustanavljanje služnosti še posebej utemeljeno tam, kjer je več stanovalcev – tj. v blokih. Lastnikom stanovanj tako žal ne preostane drugega, kot da se zavzemajo za reformo sistema dimnikarske službe, še preden bo na njihova vrata potrkal dimnikar z zemljiškoknjižnim izpiskom v roki, zahteval vstop v stanovanje ter solidarno plačilo vseh stroškov.

Predsednik dimnikarskega ceha je moj prispevek posplošeno diskvalificiral kot »še en poskus (ne)namernega zavajanja javnosti o javni dimnikarski službi in tudi o podjetju Dimnikarstvo Dovrtel, d. o. o.« O konkretno opredeljenih kršitvah, izpostavljenih v mojem pisanju, kot so npr. preseganje pooblastil, obračunavanje storitev v nasprotju s cenikom, neupravičeno obračunavanje potnih stroškov, je raje molčal. Pričakovano. Navedene kršitve pravil o izvajanju dimnikarske službe so namreč povzete po pravnomočni odločbi Ministrstva za okolje in prostor št. 0601-30/2010/22 z dne 8. 9. 2011, ki je bila izdana v postopku strokovnega nadzora nad koncesionarjem Dimnikarstvo Dovrtel, d. o. o., in je kot informacija javnega značaja dostopna pri že omenjenem ministrstvu. Mednarodni certifikati kakovosti, vpetost v strokovna združenja, evropske tehnične komiteje itd., s čimer se v svojem zapisu pohvali predsednik, sami po sebi pač ne zagotavljajo spoštovanja osnovnih pravil poslovanja in obzirnega odnosa do malega potrošnika.

Razmere na področju izvajanja dimnikarske službe lahko izboljša le takojšnja vzpostavitev svobodne konkurence in možnosti proste izbire izvajalca, čemur predsednik odločno nasprotuje. Pravi razlog za njegovo nasprotovanje seveda ni navidezna skrb za javni interes, temveč predvsem upravičena bojazen, da bo svobodna konkurenca kaj hitro izločila tiste ponudnike storitev, ki svoje delo opravljajo nekakovostno ali celo sistematično kršijo pravila. To je tudi razlog, zakaj je usmeritev predsednika zgrešena: morebitno ohranjanje monopola bo ne le škodilo potrošnikom, temveč bo v končni posledici onemogočilo napredek celotne dimnikarske panoge.

Ljubomira Bratina, Kranj