Schengen res razpada?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 10. oktober 2015 / 10:35

Kaj je bistvo schengena? To, da se sprosti nadzor na notranjih mejah, zato pa se mora poostriti na zunanjih. A prav to zdaj ne deluje. Grčija schengenskega nadzora na otokih ob turški obali sploh ne izvaja, vrata v EU so odprta …

Posledice za tri generacije

Schengensko območje je res velika reč. Pokriva kar 4,3 milijona kvadratnih kilometrov, v njem pa prebiva in se svobodno giblje (kar tako ali zaradi dela) okoli 420 milijonov ljudi. »Schengen je izraz temeljnih principov Evropske unije in eden njenih največjih dosežkov. Omogoča prost pretok ljudi, idej, kapitala in storitev. Je gotovo tudi civilizacijski dosežek. Še pred 20, 30 leti je bila Evropa prepletena z bolj ali manj zaprtimi mejami, zdaj pa so odprte.« Tako ta fenomen razloži obramboslovec in politolog Klemen Grošelj, ki v zadnjem času pogosto nastopa kot pronicljivi geopolitični analitik. In kaj se dogaja zdaj – schengenski sistem res razpada? »Dogajanje v zadnjih mesecih je regresija schengenskega sistema. Države spet varujejo svoje zunanje meje, predvsem zaradi nadzora nad pretokom ljudi. To omejuje tudi pretok blaga in storitev, vedeti pa moramo, da sta cestni in železniški promet motor evropskega gospodarstva. Na neki način se vračamo v preteklost. Sistem razpada. V smislu, da nekatere države, izpostavljam predvsem Grčijo, ne opravljajo nalog, ki so v schengenskem mehanizmu predvidene. Lahko se z njimi ne strinjamo, lahko dvomimo o njihovi učinkovitosti ali namembnosti, lahko spomnimo, v kakšnem času in razmerah je bil ta mehanizem razvit. Ne glede na to bi se morale države članice sporazuma držati. Če pa jih iz objektivnih okoliščin ne zmorejo spoštovati, bi morale to jasno in glasno povedati. Tega pa države enostavno ne naredijo in problem, da tako karikiram, izvozijo naslednji državi naprej.« Schengen je problematičen tudi ne glede na begunsko krizo, vsebuje nekatere dolgoročne dileme. »Zaščita zunanjih meja EU je povezana z več razvojnimi dilemami. Prvo je zagotovo vprašanje, do kam se bo EU še širil in kdo bo na koncu odgovoren za varovanje zunanjih meja. Še natančneje, v čigavi suverenosti bo to varovanje. Meje so namreč eden izmed ključnih atributov državnosti. In če bi EU začela varovanje izvajati sama, bi začela sama prevzemati državotvorne atribute, medtem ko bi jih mejne države izgubljale.« Slej ko prej naletimo na problem omejene suverenosti. »Države članice se bodo morale zavedati zelo boleče resnice, da kot države posameznice niso več tako zelo pomemben mednarodni subjekt. Zelo preprosto, vprašati se je treba, ali bi se države, kot so Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Grčija itd., bile sploh sposobne povsem same spoprijeti z begunskim valom, kot smo mu priča. Jasno, da ne.« Grošelj je prepričam, da te dileme ne smejo ogroziti temeljnih vrednot EU. »Mi pri njih vztrajamo, ampak hkrati se moramo zavedati, da smo v določenem okolju, in v tem okolju iskati najboljšo možno rešitev. Ta velikokrat ne bo idealna, temveč zelo gnil kompromis. Ampak v mednarodnih odnosih se velikokrat izkaže za dejstvo, da je še tako gnil kompromis boljši kot zelo intenzivna vojna.« – In s tem se je mogoče strinjati. (Vir: MMC RTV SLO)

Blagor mednarodnih turistov

»Turizem predstavlja pomemben vir preživetja za milijone ljudi, saj omogoča eno izmed enajstih delovnih mest po vsem svetu. Sektor, ki sloni na več milijonih medkulturnih srečanj, ki se dogajajo vsak dan v vseh kotičkih sveta, je odlično izhodišče za boljše razumevanje sveta prek naših meja ter prvi korak k vzpostavitvi miru med skupnostmi in narodi.« To je v poslanici ob svetovnem dnevu turizma (vsako leto 27. septembra) zapisal Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije (UNWTO). Leta 2014 je po vsem svetu potovalo 1,1 milijarde mednarodnih turistov in ti so ustvarili kar 1245 milijard dolarjev turističnih prihodkov! Turizem prispeva desetino svetovnega BDP, šest odstotkov celotnega izvoza. Polovica od vseh mednarodnih turistov (582 milijonov) je lani obiskala Evropo. Po podatkih Eurostata so imele med članicami EU največ mednarodnih prihodov Španija, Italija in Francija. – Ni kaj, takšnih »beguncev« kot so sodobni mednarodni turisti, si lahko samo želimo.

V EU je treba verjeti

»Tisti, ki so danes na čelu držav članic, integracijo jemljejo kot nekaj samoumevnega. Enako velja za prosti pretok delovne sile, skupno valuto, skupni trg, skratka vse tiste stvari, ki so se v zgodovini dolgo časa vzpostavljale in lahko tudi izginejo. EU ni nekaj, kar lahko preživi samo po sebi, ampak le v primeru, če politične elite, in do neke mere prebivalstvo, vanj verjamejo. Če EU jemljemo kot nekaj samoumevnega, bo najverjetneje propadla.« To je izjavil ameriški zgodovinar Timothy Snyder in tudi temu ni kaj dodati.