Hoče stanje, kakršno je bilo

Miroslava Orešnik s Srednje Bele meni, da sta gradnja kanalizacije in urejanje cest po tem posegu občutno poslabšala stanje na njeni parceli in cesti mimo njene hiše.

Preddvor – Ob gradbenih posegih pri gradnji infrastrukture, ki poteka v petih vaseh občine Preddvor, je Miroslava Orešnik s Srednje Bele najprej na občino in njene predstavnike na terenu, sedaj pa tudi na naše uredništvo naslovila kritiko zoper opravljena dela, češ da so poslabšala njene bivalne razmere.

Ko so po gradnji kanalizacije obnovili cesto, so robnike vgradili tako, da niti ona pri svoji hiši ne sin na nasprotni strani ne moreta več normalno kositi in vzdrževati živih mej. Poleg tega so gradbeniki na zelenici na zunanjem delu žive meje pustili težak kamnit blok in skalo, ki ju sama ne more odstraniti in tudi zaradi njiju ne more kositi. Mimo hiše je speljana stranska cesta proti Zgornji Beli, kjer pravi, da je njen naklon takšen, da se voda zadržuje na delu cestišča ob njeni hiši, namesto da bi se stekala v kanalizacijo. Zaradi slabega odvodnjavanja pozimi ta del ceste zaledeni. Vodo s ceste so, pravi, namesto v jaške speljali kar na sosednji travnik ob njeni parceli. Jezi jo tudi, ker zaradi širitve ceste proti Zgornji Beli in zaradi neurejene bankine na njen vrt ni več mogoče gladko zapeljati ne s samokolnico ne s kakim drugim vozilom, saj so pri gradnji pustili nekakšno stopnico. Nepotrebno se ji tudi zdi, da je cesta mimo njene hiše proti Zgornji Beli razširjena (sicer zgolj za kakih 50 centimetrov), češ da je bila že prej dovolj široka za tovornjake z gradbenim materialom, rešilni avto, vozila za praznjenje greznic. Na vse to je opozarjala med gradnjo in sedaj, ko je ta že pri kraju. Na občino je že poleti naslovila dopis, odgovor je dobila šele septembra, a je ni zadovoljil. Moti pa jo tudi aroganca občinskih uradnikov in pogodbenih sodelavcev občine.

Orešnikova se ne strinja z odgovori občinske uprave o odvodnjavanju, med njimi se eden nanaša tudi na to, da v času gradnje niso bile jasne meje in da se bodo te geodetsko odmerile po končani gradnji, lastniki pa bodo dobili odškodnine, če jim je bilo na račun gradnje odvzeto njihovo zemljišče. Orešnikova trdi, da so bile meje jasne, odkar so začeli graditi, odškodnina pa da je ne zanima. Želi le vzpostavitev prvotnega stanja.

Občina: Sedanje stanje boljše od prvotnega

Tudi mi smo se po odgovor obrnili na občinsko upravo, kjer so nas povezali z nadzornikom gradnje Francem Bizjakom in Majdo Markun, pogodbeno sodelavko na terenu pri projektu infrastruktura. Postregla sta nam s fotografijo prvotnega stanja, češ ali je bila Orešnikovi z gradnjo res povzročena škoda, saj so ljudje sicer večinoma bolj zadovoljni z novim stanjem. Sicer pa dela še niso končana, nekaj manjših posegov bodo še opravili, med drugim posneli tudi rob za ponoven lažji vstop na zelenico in odpeljali betonski robnik, ki jo moti pri košnji. Bizjak tudi pravi, da Orešnikova že prej ni mogla s kosilnico kositi dela zelenice med ograjo in cestnim robnikom, sinove žive meje pa prav tako niso mogli vzdrževati drugače, kot da so kar na cesto postavili nekakšne odre. Živa meja mora biti sicer zasajena tako, da jo je mogoče vzdrževati na svojem, in tudi primerne višine. O odvodnjavanju s ceste z Zgornje Bele povesta, da je bil prej asfalt slab, poznale so se kolesnice, po njih je odtekala voda in se zadrževala na delu cestišča. Sedaj je cesta dokončno asfaltirana, odvodnjavanje pa so rešili s podaljšanjem robnikov do konca levega roba ceste stran od dvorišča Orešnikove. Dva iztoka s ceste sta speljana na travnik, ostala voda po desni strani steče v meteorno kanalizacijo, povesta sogovornika. Omenjena cesta bo v prihodnje namenjena le pešcem, kolesarjem in avtomobilom stanovalcev treh tamkajšnjih stanovanjskih hiš, tako da velikega prometa mimo hiše Orešnikove ne bo več.

»Sicer pa smo občanki ob njenih pritožbah dejali, naj počaka do dokončanja del. Če tudi potem še ne bo zadovoljna in bo zahtevala prvotno stanje, se bo naročila meritev. Cesto sicer lahko zožamo, a samo na širino katastrske meje. Takšna rešitev pa običajno ni v korist občanu,« sta še dejala sogovornika, ki sta ob gradnji na terenu reševala več pritožb občanov in doslej se je vselej dalo dogovoriti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 16. maj 2008 / 07:00

Janja bo zamenjala Heleno

V zabavni oddaji Zvezde pojejo, ki je na sporedu ob nedeljah ob 19.55, je prišlo do menjave na žirijskem stolčku.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:09

Včasih so imele ženske le tri želje

Gostja 118. Glasove preje v dvorani kranjskega Cineplexxa je bila novinarka, pisateljica in publicistka Milena Miklavčič, ki je odkrito, kot ona zna, spregovorila o spolnosti oziroma »tistih rečeh«, k...

GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:08

Zgodbe o vračanju

Lovro Kapus iz Kamne Gorice, Justin Ažman iz Krope in Valentin Arh iz Kamne Gorice – italijanski vojni ujetnik, interniranec v nemško koncentracijsko taborišče Dachau in ruski vojni ujetnik na Poljske...

Kronika / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:05

Umik obtožbe za bombo

Tožilstvo je zaradi izločitve večine dokazov odstopilo od nadaljnjega pregona zoper Kranjčana Stanka Radojevića in Dejana Savića, ki ju je obtoževalo bombnega napada na kranjsko policijo.

Kamnik / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:00

V mislih že pri premoženju

Člani Agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik so se minuli teden zbrali na rednem občnem zboru, na katerem so optimistično ugotavljali, da je vrnitev podržavljenega premoženja in s tem konec do...

Tržič / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 12:57

Bili so navezani na »pvac«

V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču so imeli domoznanski večer z naslovom Prisedi, povem ti, kako smo praznovali v 20. stoletju. Dnevi evropske kulturne dediščine sicer v več gorenjskih krajih p...