Prvič svetovna prvakinja

Tina Ušeničnik je pri petinšestdesetih letih postala svetovna prvakinja v cestnem kolesarstvu med rekreativkami, starimi 65 let in več. Letno prekolesari več kot štiri tisoč kilometrov, preteče več kot tisoč kilometrov, poleg tega smuča, teče na smučeh in plava. Rekreativka z veliko začetnico.

Škofja Loka – Tina Ušeničnik iz Podlubnika v Škofji Loki bo kmalu dopolnila 65 let. Pred kratkim je na Danskem postala svetovna prvakinja v cestnem kolesarstvu med rekreativkami, starimi 65 let in več. V nedeljo sva se pogovarjali na Teku nove generacije, na katerem je tekla na 21 km.

Kolesarka ali tekačica?

»V zadnjem obdobju sem tako v teku kot v kolesarstvu v svoji kategoriji zelo pri vrhu. To je posledica treningov, volje in tudi trme.«

Ste vsak dan v gibanju?

»Na trening grem vsak dan. Moj teden je videti takole: v ponedeljek kolo, v torek tek, v sredo kolo, v četrtek tek, v petek hitra hoja in tek na Osolnik, v soboto kolo, v nedeljo pa kombinacija hitre hoje in teka na Lubnik. Seveda pa takrat, ko se bliža kolesarska dirka, več kolesarim, pred tekaško tekmo pa več tečem. Ne treniram sama. Smo skupina štirih do šestih iz Škofje Loke, vsi upokojenci, rekreativci. Odlično se razumemo. Smo zelo dobra ekipa. «

Od kdaj ste tako navdušena rekreativka?

»V rekreativni šport, predvsem v tek in kolo, me je vpeljal moj pokojni partner akademik prof. dr. Matija Horvat. Bil je znan triatlonec, tekmovalec v ironmanu, poklicno pa priznan kardiolog. Nekaj časa sem ga spremljala na tekmah, potem pa sem rekla, da bi še sama poskusila. Poleg tega je bil sin Aleš (Galof, op. p.) v letih 1980–1992 osemkrat mladinski kolesarski prvak, tako da imam veselje do kolesarjenja tudi zaradi njega. Leta 2005 sem šla prvič na rekreativno kolesarsko dirko v Medvode. Niti svojega cestnega kolesa še nisem imela, tako da sem si ga izposodila. Bila sem druga. To je bila dobra spodbuda za naprej. Takoj sem kupila kolo in se je začelo. Leta 2007 sem bila na Franji v svoji kategoriji že prva. Osem let kasneje pa sem postala svetovna prvakinja v cestnem kolesarstvu rekreativcev v kategoriji 65+. To je krona moje dosedanje rekreativne kariere.«

Dirka je bila kar dolga.

»Dirka je bila za vse nad 50 let, tako za ženske kot za moške, dolga 115 km z nekaj manj kot tisoč metri višinske razlike. Proga je bila zelo težka, ker je ves čas potekala gor-dol, največja ovira pa je bil veter iz različnih smeri. Bilo je veliko padcev. Zmaga je bila zame presenečenje. Na svetovnem prvenstvu sem bila drugič. Pred dvema letoma sem bila v Italiji peta. Letos je bila moja želja izboljšati to uvrstitev.«

Beležite prekolesarjene in pretečene kilometre?

»Vse beležim. Na kolesu letno naredim štiri tisoč kilometrov in več, pretečem pa jih več kot tisoč.

Veliko tekmujete?

»So tekme, ki so zame tradicija in jih kar ne morem izpustiti. Kolesarske so to na primer maraton Franja, Goriška brda, Metlika, Polanski pukli, odpeljem tudi kakšen kronometer. Tekaških prireditev pa se prav tako udeležujem po celi Sloveniji. Kamor grem, sem dobra. Sem pa članica treh kolesarskih sredin: Bam.Bi, KK Medvode in Kolesarskega društva pri Društvu upokojencev Škofja Loka. Poleg teka in kolesarjenja še smučam, tečem na smučeh in plavam.«

Kaj vam pomeni rekreacija in kakšne so želje za naprej?

»Rekreacija mi pomeni veselje, druženje. Ljudje, ki se ukvarjajo z rekreativnim športom, so vsi v redu. Upam, da mi bo zdravje čim dlje služilo in da bom lahko še dolgo del rekreativne druščine. Je pa zato potrebnega veliko odrekanja, treninga. Trud pa je potem poplačan z uspehi in dobrim počutjem.«