Spomin na koroške vojvode

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 25. november 2013 / 11:24

Tokratna zgodba iz mojega pisanja o Slovencih na Koroškem se oziroma se bo dogajala večinoma v Ljubljani. Pretekli četrtek je bil v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v okviru simpozija Ko ni več meja pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja pogovor o šeststoti obletnici ustoličevanja zadnjega koroškega vojvode. Leta 1414 je kot zadnjega ta čast doletela Ernesta Železnega. Vojvoda je prisegel pred podložniki in jim zagotovil, da bo vreden oblasti in bo spoštoval njihove pravice. Ustoličevanje je najstarejši slovenski državnostni obred, zato sodi v zgodovino slovenske državnosti. Spomin na ustoličevanje je ohranjen na Gosposvetskem polju v okolici Celovca, kjer med lipami in za kovinsko ograjo stoji vojvodski prestol z dvema sedežema, od katerih je bil eden namenjen vojvodi, drugi pa palatinu, predstavniku cesarja. Prestol je narejen iz kamnitih plošč iz bližnjega Virunuma, glavnega mesta rimske pokrajine Norik. Nekdaj je bil na Gosposvetskem polju v bližini znanega koroškega romarskega središča Gospa Sveta/Maria Saal postavljen tudi knežji kamen, na katerem so ustoličevali koroške vojvode. Najprej so ga prestavili na dokaj neugledno mesto v koroškem deželnem muzeju, pokojni deželni glavar Jörg Haider pa ga je postavil na sedež deželne vlade.

V petek, 22. novembra, sta bila na ljubljanskem knjižnem sejmu dva dogodka, povezana s Koroško. Mohorjeva družba iz Celovca je predstavila knjigo Pučnik, ki jo je napisala novinarka in zgodovinarka Rosvita Pesek. V drugem preddverju Cankarjevega doma pa je letošnji knjižni dar predstavila Slovenska prosvetna zveza. Njen nepogrešljivi del je Koroški kolesar, letos z letnico 2014, poleg njega pa so v zbirki še Dnevne črtice mojega pregnanstva avtorja Franca Isopa, večjezična pesmarica kulturnega centra Haček Tisoč rož cveti, pesniška zbirka pokojnega Andreja Kokota Snopi za po­zne spomine in revija Rastje, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. O knjižnem daru, ki stane v paketu 48 evrov, so govorili Janko Malle, vodja Slovenske prosvetne zveze, Irena Destovnik, urednica Koroškega koledarja, Fabjan Hafner, izdajatelj pesmi Andreja Kokota, Avguštin Malle, urednik zapisov Franca Isopa, in Tomaž Ogris, urednik revije Mladje.