Dvesto let od uplenitve turnograjskega medveda
V nedeljo, 27. septembra, je minilo dvesto let, odkar je Janez Nepomuk Urbančič, oče Josipine Turnograjske, v dolini Bistrice nad Novo vasjo uplenil medveda. Zapis o lovu je shranjen v Arhivu Republike Slovenije, k listini pa je pripet tudi krempelj uplenjenega medveda.
Nova vas pri Preddvoru – Janez Nepomuk je že dan po lovskem »pogonu« na medveda napisal zgodbo o poteku lova, zapis v gotici je shranjen v Arhivu Republike Slovenije, k listini je z vrvico privezan krempelj uplenjenega medveda, napisani so tudi vsi udeleženci lova. Poleg Janeza Nepomuka so kot lovci s puškami sodelovali njegov brat Alojz in še nekateri »turnski jagri« iz Nove vasi in Potoč, kot gonjači pa Rosman, Ribč in Miha iz Nove vasi ter Janez Belhar iz Potoč.
»Tedaj, 27. septembra 1815, je bil oblačen in mrzel jesenski dan. Potem ko je v gradu odbilo šesto uro, je Janez Nepomuk Urbančič z zbranimi lovci odšel na lov. Po dveh urah naporne hoje so prišli po dolini Bistrice do revirja »Zrt« in nato nadaljevali pot v revir »Orlova peč«, kamor so prispeli okoli 12. ure. Kazalo je, da tod domuje medved. Globoko v dolini je bilo slišati brundanje medveda in vpitje gonjačev, ki se je polagoma približevalo. Janez Nepomuk Urbančič je napel svojo dvocevko. Skozi grmovje je opazil v oddaljenosti 60 korakov medveda, kako se mu bliža. Tedaj je nameril in ustrelil. Strel je mogočno odmeval po dolini Bistrice in kmalu potihnil. Medved je še vedno brundal in se z besnim renčanjem približeval lovcu na približno 12 korakov. Večja skala ga je ovirala, da bi prišel do njega. Medved se je postavil na zadnji »šapi« in padel nazaj preko skalovja. Lovec je nato sledil medveda v dolino Bistrice, kjer so ga našli. Gonjači so pripravili nosila in medveda med vriskanjem okrog tretje ure popoldne prinesli na grad Turn. Tehtal je preko 200 kilogramov,« piše v listini.
Franc Ekar, ki po rodu izhaja iz Nove vasi, njegove prednike pa listina omenja tudi kot gonjače pri lovu, je ob 200. obletnici uplenitve novljanskega (turnograjskega) medveda pripravil v soboto »jagrski klepet«, na katerem je lovskim prijateljem predstavil arhivski zapis o pogonu na medveda in tudi nekatere druge zgodbe, povezane z medvedom. Zanimiva je zgodba o nastanku hišnega imena Pri Medvedu v Novi vasi. Knjižica o hišnih imenih v naseljih preddvorske občine navaja, da je po pripovedovanju Bidetovega Toneta nekdaj Pri Urbanu živel mož, ki je rad dražil poklicnega lovca, za katerega je vedel, da se zelo boji medvedov. Enkrat, ko je ta šel na lov, se je Urbanov skril v drevo in ga preizkusil, koliko se jih zares boji. Ko je šel lovec mimo, je Urbanov, skrit v drevesu, brundal. Lovec je mislil, da je »ta prav« medved, in je ustrelil in tako nesrečno ubil šaljivca. Zaradi tega dogodka naj bi se domačije prijelo ime Pri Medvedu.
Ko je Franc Ekar skupaj z domačini raziskoval, kje je revir Orlova peč, kjer so pred dvesto leti uplenili medveda, je ugotovil, da je to v smeri od revirja Zrt proti Kozjeku, pri tem pa je kot »dodana vrednost« nastala karta ledinskih imen območja Nove vasi, Potoč, Zaplate in Potoške gore. Tudi v novejši zgodovini so že sledili medveda na tem območju, najbližje temu območju pa so ga uplenili v Kokri. Kot je bilo še slišati na »jagrskem klepetu«, gorenjski lovci nimajo veliko izkušenj z medvedom, zato se šele učijo, kako ga loviti.