Ahmed: Slovenija je tudi moja država

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 28. september 2015 / 12:54

O aktualni begunski krizi, vojni v Siriji in njegovem življenju v Sloveniji smo se pogovarjali z mladim sirskim poslovnežem Ahmedom Elsayedom, ki je pred šestimi leti v Kamniku našel svoj dom.

Ahmed Elsayed se je v Kamnik, kjer je spoznal svojo ženo, preselil leta 2009. Takrat si ni predstavljal, da bo njegova domovina Sirija dve leti kasneje postala prizorišče najhujše vojne, ki trenutno divja na obličju Zemlje. »Seveda je bila situacija že takrat slaba, vendar si ni nihče predstavljal, da bo prišlo do arabske pomladi, ki se bo nato sprevrgla v zimo in uničujočo vojno,« pripoveduje Ahmed.

Sirijo so razrezali, kot razrežeš pico

»Nikogar iz ožje družine ni več v Siriji. Hiša, kjer sem odraščal, je uničena. Leta 2012 sem zadnjič, zgolj za nekaj ur, obiskal rodni Aleppo ter pomagal prebegniti staršem v Turčijo. Zdaj živita v Kuvajtu, kjer je poročena moja sestra.« Ahmed prihaja iz znane in ugledne sirske družine. Njegov stric, pravnik, šolan na pariški Sorboni, je bil zunanji minister v 60-ih letih, še pred Asadovim režimom. »Po prihodu Hafeza al Asada (Bašarjevega očeta, op. a.) na oblast pa je imel veliko težav. Na srečo je imel kot diplomat precej poznanstev v tujini, tako da je Sirijo zapustil. Drugi stric pa ni imel te sreče in je nekaj časa preživel v zaporu. Od takrat dalje se moja družina ni več udejstvovala v politiki. Imamo svojo zemljo, kjer smo gojili olive in druge pridelke. Osredotočili smo se na delo. Vse, dokler ni prišla vojna.«

»Današnje stanje izvira iz časa po prvi svetovni vojni, ko so nekatere evropske države, s Francijo in Veliko Britanijo na čelu, razrezale Bližnji vzhod, kot razrežeš pico. Danes to želijo storiti ponovno s Sirijo, le da glavno vlogo igrajo ZDA, Rusija, Iran ter druge države Bližnjega vzhoda,« razlaga zapleteno situacijo v svoji domovini. Rezultat vmešavanja različnih držav na ozemlju Sirije so ekstremne teroristične skupine pa tudi Asadov režim bi verjetno že zdavnaj padel, če ga ne bi podpiral Iran. Odporniške skupine se spopadajo med seboj in proti režimu, rezultat pa se kaže v grozljivi humanitarni katastrofi, ki ne prizanaša nikomur, še najmanj pa milijonom nedolžnih Sircev.

Milijoni beguncev

Posledice so katastrofalne. Po štirih letih vojne, ki ji ni videti konca, statistike štejejo četrt milijona mrtvih, 11 milijonov, približno polovica celotne sirske populacije, pa je morala zapustiti svoje domove, od tega jih štiri milijone životari v begunskih kampih sosednjih držav. Le majhen delež teh si skozi Turčijo in balkanske države utira pot v Evropo.

»Begunci so kot prsti na roki. Vsak je drugačen in tudi med begunci so razlike. Nekateri res izkoriščajo vojno in se izdajajo za Sirce, ker menijo, da bodo tako lažje dobili zatočišče v Evropi. Tudi sam si ne želim, da bi v Slovenijo prihajali slabi ljudje. Vendar pa je med begunci veliko delavnih ljudi. Sirci smo daleč naokoli znani kot dobri delavci. Zato mislim, da lahko tudi begunci prispevajo svoj delež. Večina noče biti zgolj strošek na plečih evropskih držav, ampak si želi zaslužiti svoj kruh.«

Slovenija je tudi moja država

»Slovenija mi je všeč. Kako lahko živiš v državi, kjer ti ni všeč?! Čez nekaj tednov bom dobil slovensko državljanstvo. Tu imam ženo in hčerko. Seveda bom vedno sirske krvi, toda Slovenija je tudi moja država. To, kar mi je dala, ji želim povrniti z dobrim in poštenim delom,« pravi Ahmed, šolan pravnik, ki vse od svojega prihoda v Slovenijo vodi Sarai Golden home, uspešno manjše podjetje za prodajo kopalniške keramike.

V Sloveniji je bil dobro sprejet, meni, da nismo nič bolj islamofobni kot drugod po svetu. »Ime mi je Ahmed. Za nekoga je že to morda dovolj, da me označi za terorista. Vendar pa tukaj nikoli nisem imel težav zaradi tega, ker sem musliman. Ljudje, ki me poznajo, vedo, da sem časten človek,« pripoveduje 37-letni Sirec.

Ahmed Elsayed je prepričan, da bo nekoč v Siriji zavladal mir in si bo domovino očeta lahko ogledala tudi njegova hčerka.