Gluhi za marsikaj prikrajšani

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Kranj / četrtek, 24. september 2015 / 10:49

Nevidna invalidnost gluhih in naglušnih še zdaleč ne pomeni, da so njihove težave manjše od težav drugih invalidov, prav društvo Auris pa že šest desetletij skrbi, da jih laže premagujejo.

Kranj – Tretja sobota v septembru je že od leta 1959 namenjena gluhim, saj ob mednarodnem dnevu širšo javnost opozarjajo na svoje težave. Čeprav sta gluhota in naglušnost označeni kot nevidna invalidnost, sta med najtežjimi. Svetovna zdravstvena organizacija je namreč gluhoto uvrstila na drugo mesto, takoj za duševno boleznijo. To pa ravno zaradi izolacije in osamljenosti, saj dosmrtne ovire pri komunikaciji za marsikoga pomenijo izoliranost, gluhi in naglušni pa so tako ovirani pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov.

Kako se spopadajo s svojimi težavami in kako jih rešujejo, so člani društva Auris ob svojem prazniku in ob 60-letnici društva minuli četrtek pojasnili tudi kranjskemu županu Boštjanu Trilarju. Ta je z zanimanjem prisluhnil tako predsedniku društva Auris Borisu Horvatu kot sekretarki društva Zlati Crljenko, ki sta na srečanju v prostorih kranjske občine povedala marsikaj tako o zgodovini društva kot o storitvah, s katerimi pomagajo gluhim in naglušnim z vseh koncev Gorenjske. V društvu, ki ima svoje lepo urejene prostore v Hujah, pripravljajo različne prireditve, izdajajo glasilo, skrbijo za televizijski program in predvsem za pomoč svojim članom, ki jim jo zagotavljajo tako pri izobraževanju kot drugih pomembnih opravilih.

»Kljub temu da je Slovenija podpisala konvencijo o pravicah invalidov v praksi marsikaj ne poteka tako, kot si želimo. Verjamem, da sta tudi današnji obisk in pogovor tukaj na občini oziroma pri županu korak naprej pri našem sodelovanju,« je povedal Boris Horvat - Tihi in dodal, da so ponosni, ker društvo letos praznuje 60 let delovanja. Čeprav veliko dela v društvu opravijo prostovoljno, delajo tudi profesionalno, saj si želijo gluhim in naglušnim omogočiti čim boljše pogoje za življenje. Trenutno imajo v društvu Auris blizu šeststo članov, raziskave pa kažejo, da ima okoli deset odstotkov populacije različne okvare sluha.

»Naše društvo pa tudi jaz osebno imamo zasluge, da je od leta 2002 uporaba znakovnega jezika zakonska pravica. Ker ta jezik ni enostaven za učenje, imamo še vedno pomanjkanje tolmačev,« je poudarila sekretarka društva Auris Zlata Crljenko in pojasnila, da največ sredstev za delo dobijo iz Loterije Slovenije, iz občinskih proračunov in partnerstev v različnih projektih.

Župan Boštjan Trilar je ob koncu srečanja povedal, da si bodo na občini prizadevali narediti most med slišečimi in neslišečimi občani ter na prireditvah v organizaciji Mestne občine Kranj poskrbeli tudi za tolmača. Prav tako bodo organizirali dogodke, kjer se bodo lahko predstavili člani društva Auris.