Povprečna letina jabolk

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 21. september 2015 / 12:41

V nasadu Resje, ki je največji gorenjski sadovnjak, pričakujejo letos okrog šeststo ton pridelka. Ekološki nasad bodo razširili, načrtujejo pa še obnovo treh hektarjev nasada.

Mošnje – »Letošnja letina jabolk na Gorenjskem je količinsko povprečna, kakovost sadja je dobra, večjih škod zaradi naravnih ujm ni bilo,« ugotavlja Tatjana Zupan, predsednica Sadjarskega društva Gorenjske in vodja sadovnjaka Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce na Resju pri Podvinu, ki je največji nasad sadnega drevja na Gorenjskem.

Problemi z miši in voluharji

»Tudi v sadovnjaku Resje je letos dobra letina, pričakujemo okoli šeststo ton pridelka, v glavnem jabolk. Pogoji za pridelovanje, še zlasti za varstvo sadnih dreves pred boleznimi in škodljivci, so bili zahtevni: maja in junija je bilo dokaj veliko padavin, julija in avgusta pa visoke temperature. Že lani so se nam zaradi mile zime pretirano razmnožile miši in voluharji, a kljub ukrepanju so nam tudi letos povzročali škodo. Voluharji objedajo korenine, miši poleg korenin še debla mladih dreves,« pojasnjuje Zupanova in dodaja, da je nasad prizadela tudi toča, ki pa je bila na srečo bolj redka. Od 20 hektarjev nasada so ga doslej 4,4 hektarja že zaščitili z mrežo proti toči, naslednje leto jo bodo namestili še na 80 arov velik ekološki nasad, s tovrstno zaščito pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Mreže so se jim doslej izkazale kot najboljša zaščita pred točo. »Če bi nasad zavarovali pri zavarovalnici, bi v primeru toče sicer dobili odškodnino, vendar bi ostali brez pridelka, s tem pa verjetno dolgoročno tudi brez kakšnega kupca. Zaščita z mrežo zagotavlja pridelek tudi ob toči, s tem pa stalno prisotnost na trgu in zanesljivo dobavo sadja kupcu.«

Vse več povpraševanja po ekoloških jabolkih

Na Resju so ob koncu avgusta začeli z obiranjem zgodnjih sort jabolk, prihodnji teden načrtujejo še začetek obiranja sort, ki so primerne za ozimnico, nazadnje bodo obrali še sorto jabolk fuji, ki dozori najkasneje. Skupno pridelujejo več kot dvajset različnih sort jabolk, največ sorte zlati delišes, idared, jonagold, pinova, breaburne in fuji. Zadnja leta je med potrošniki vse več povpraševanja po ekološko pridelanih jabolkih. V sadovnjaku Resje so se temu prilagodili in uredili pol hektarja velik ekološki sadovnjak, v katerem zdaj pridelujejo sorti sirius in topaz. Spomladi bodo nasad povečali še za trideset arov, v njem posadili dve novi sorti jabolk in celotni ekološki nasad zaščitili z mrežo proti toči. »Cene ekoloških jabolk so približno za tretjino višje od jabolk iz konvencionalne pridelave, vendar je pri tem treba upoštevati, da je pridelek manjši, stroški pridelave pa višji. Ekološka sredstva za zaščito drevja pred boleznimi in škodljivci so dražja, več je tudi ročnega, mehanskega dela,« pravi Tatjana Zupan.

Jabolka za prigrizek delavcem

Tudi v sadjarstvu podobno kot v kateri drugi kmetijski dejavnosti velja, da je lažje pridelati kot prodati. Na Resju pričakujejo, da bodo približno tretjino jabolk prodali neposredno v sadovnjaku; v prihodnje pa bi radi ta delež še okrepili. »Vseskozi iščemo nove trge in nove prodajne možnosti,« pove Zupanova in kot primer navede podjetja, ki nabavljajo jabolka za svoje delavce kot zdrav prigrizek med delovnim časom. Ugotavlja, da tudi šole zadnja leta nabavljajo več sadja in da tudi mladi, ki se zavedajo pomena zdrave hrane, že raje posegajo po lokalno pridelanih jabolkih kot po južnem sadju. S tem namenom bodo v torek, 29. septembra, pripravili dan odprtih vrat, na katerem bodo otrokom iz šol in vrtcev pa tudi drugim obiskovalcem predstavili različne sorte jabolk pa tudi potek pridelovanja sadja.