Zakaj smo daleč za Avstrijo

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 12. september 2015 / 13:01

Pred prvo svetovno vojno je bilo blagostanje slovenskih dežel primerljivo z avstrijskimi, živeli smo v isti državi. Sto let pozneje je Avstrija po različnih kazalcih približno še enkrat bolj razvita od Slovenije. Zakaj?

Naš zaostanek tiči v socializmu

Avstrijci in Slovenci smo se ločili leta 1918, ko smo šli v Jugoslavijo. Vendar so zmogli še leta 1938 tedanji Slovenci okoli 80 odstotkov življenjske ravni Avstrijcev. Odločilno za povečevanje razlik je bilo to, da smo po drugi svetovni vojni živeli v različnih družbenih sistemih, oni v kapitalizmu, mi v socializmu. Posledica: leta 1990, ko smo se tudi mi vrnili v kapitalizem, je zmogla Slovenija le še od 40 do 50 odstotkov življenjske ravni Avstrije. Te razlike nam tudi v zadnjih 25 letih ni uspelo zmanjšati. Leta 2012 je imela Avstrija bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca 36.402 evrov, Slovenija pa 2014 po podatkih Statističnega urada RS (SURS) 17.244 evrov, torej le 47 odstotkov avstrijskega BDP. Kakšna pa je razlika v plačah? Maja 2015 je bila povprečna slovenska bruto plača 1523,65 evra, neto pa 997,13 evra. Avstrijska povprečna neto plača je dvakrat večja – 1900 evrov, bruto pa 2400 evrov. Velika razlika je tudi v številu nezaposlenih. V Avstriji znaša stopnja brezposelnosti 4,7 odstotka (Eurostat) in je najnižja v EU, pri nas je bila maja 13 odstotkov. Še večja je razlika v brezposelnosti mladih pod 25 let: pri nas je 28-odstotna, onstran Karavank le 8,5 odstotka. Avstrijci nas prekašajo v produktivnosti. Avstrijska je bila leta 2011 nad evropskim povprečjem – znašala je 116,7 odstotka, slovenska pa le 80,6 odstotka povprečja EU. Boljši od Avstrijcev smo le pri stopnjah inflacije in javnega dolga. Avstrijski javni dolg je 73,2 odstotka BDP in tako presega maastrichtske kriterije za evroobmočje, ki določajo največ 60-odstotni javni dolg. Slovenski javni dolg je manjši – 54,1 odstotka BDP, vendar narašča. Avstrija ima 2,5-odstotni proračunski primanjkljaj, Slovenski je v prvem četrtletju znašal 6,5 odstotka oz. 10,4 odstotka BDP, ob upoštevanju dokapitalizacij v bančnem sektorju. Kakšno pa je gospodarsko sodelovanje obeh držav? Avstrija je za Slovenijo tretji izvozno-uvozni partner (za Nemčijo in Italijo). Slovenija je za Avstrijo 13. najpomembnejši tuji trg, po uvozu pa smo na 17. mestu. Leta 2011 je menjava med državama dosegla 4,2 milijarde evrov. Slovenski izvoz v Avstrijo je dosegel 1,61 milijarde evrov, slovenski uvoz pa 2,59 milijarde evrov. Avstrijski presežek: 980 milijonov evrov. Sledijo naložbe. Avstrijci so na prvem mestu po naložbah v Sloveniji. Neposredne naložbe avstrijskih podjetij so lani znašale 5,7 milijarde evrov, kar je 49 odstotkov vseh tujih naložb. Ne nazadnje tale tolažba: povprečni Slovenec je res pol manj bogat od svojega severnega soseda, življenjska doba pa je približno enaka. Slovenci smo po pričakovani življenjski dobi (80,1 leta) brž za Avstrijci (81,2 leta). Vodi Francija: 82,5 leta … (Vir: Aleš Žužek, www.siol.net) – Nadaljevanje kapitalistične prevzgoje Slovencev je torej nujna.

Kia – nova supertovarna na Slovaškem

Južnokorejska in globalna družba Kia je v Žilini na Slovaškem odprla novo »supertovarno«. Žilina leži na severu Slovaške, ima okrog 80 tisoč prebivalcev, bližje ji je poljska meja kot 200 kilometrov oddaljena Bratislava. Dokler ni Kia leta 2006 tu zgradila svoje prve tovarne, je bilo to precej zaostalo območje z visoko nezaposlenostjo. Danes ta tovarna neposredno zaposluje 3800 ljudi, posredno (skupaj z dobavitelji) pa 10 tisoč. Kia v Žilini proizvaja tri modele: več kot polovični (55 odstotkov) je delež uspešnice sportage, tretjino cee'd in preostalo venga. Zmogljivost te izredno napredne in s 300 najmodernejšimi roboti opremljene tovarne dosega 300 tisoč vozil letno! V njeno izgradnjo je Kia Motors Corporation vložila več kot milijardo evrov. Širši pogled razkrije, da ima koncern Kia (ustanovljen 1944) 15 avtomobilskih tovarn v desetih državah; te letno proizvedejo več kot 2,5 milijona vozil, prodajno-servisno mrežo imajo v 172 državah. Evropski trg je njihov glavni. Sedež podjetja Kia Motors Europe je v Frankfurtu, tu domuje tudi njihov oblikovalski center, sedež razvoja pa je v bližnjem Rüsselsheimu. Beseda Kia je izpeljana iz kitajske pismenke 'ki', kar pomeni 'izvirati' in črke a, ki simbolizira Azijo. Kia torej pomeni: izvirati iz Azije.

Pa še en bušizem

George W. Bush (1946): »Tistim, ki ste prejeli nagrade, časti in priznanja, čestitam. Študentom s trojkami pa sporočam, da tudi vi lahko postanete predsedniki ZDA.« To je še ena od tistih izjav nekdanjega predsednika ZDA, ki so si prislužile oznako »bušizmi«. Duhovito. Posledice njegovega predsednikovanja pa niso prav nič smešne …