Ime mi je Kokra …
V mnogih krajih zavzeti domačini v sodelovanju z občino urejajo učne poti. Včasih so bile to povsem navadne sprehajalne poti, danes so urejene s tablami, ki nas opozorijo na to in ono znamenitost, urejene so klopce, popularne so knjižne mimobežnice in še kaj. V tem nismo vodilni, od svojih severnih sosedov se v urejenosti krajev lahko mnogo naučimo, premika pa se. Pobuda običajno pride s strani domačinov, potem pa je potrebno še veliko posameznikov in inštitucij, da dobi učna pot rep in glavo.
Najpogosteje se sprehajam ob Kokri in v Hotemažah se prične učna pot ob reki. Urejena pot gre do Visokega. Ko Kokra pri Kranju pride v svoj končni kanjon, lahko njen zadnji del poti ponovno spremljamo preko urejenih tabel in prospektov. Na prvi tabli se lahko poučimo o rastlinskem in živalskem svetu ob reki. Boste rekli, to poznam. Mogoče pa niste vedeli, da teče Kokra od Tupalič do Milj povsem v smeri sever–jug in da se njena pot zaradi Coriolisove sile ob vrtenju Zemlje nagiba rahlo v desno. Tako spodjeda svoje lastne nanose in ustvarja prodišča. Seveda ne moremo mimo konglomerata in lehnjaka, ki sta ob reki pogosti kamnini.
Ob drugi tabli nas informacije popeljejo v svet tehnike, povezane z vodo. To so bile žage in mlini. Sedem mlinov in žag venecijank je služilo za vsakdanje potrebe ljudi ob vodi. Danes ni nobene več. Le v Krišljevem muzeju si lahko ogledamo, kako so to delo nekoč opravili s pomočjo sile vode. Ob velikih nalivih in povodnjih je bila Kokra prava neukročena trmoglavka. Nazadnje je bila taka velika povodenj leta 1967. Kokri so uredili jezove in jo spravili v utrjeno strugo. Še vedno lahko zagode.
Naprej nas tabla opozori, kaj vse ob reki počno ljudje predvsem za svoj hobi. Ribarjenje, kopanje, piknik, kojeništvo … Če imamo srečo, lahko vidimo le ribiča, lahko pa nas prehiti več konj in poiščemo svoj prostor za piknik.
In že smo pri geologiji. V Kokri lahko najdemo vse vrste kamnin od sedimentnih, magmatskih in metamorfnih. Če se vam jih ne da iskati ob prodiščih, jih lahko opazujete na piramidi, ki je postavljena v Rapi. Ima pozitivno energetsko sevanje in če vas muči rahel prehlad, glavobol ali zgolj slabo počutje in nevroza, se le podajte na pot ob Kokri. Gotovo vam bo sprehod ob vodi dobro del in če vas bo napolnil z energijo, še toliko bolje.
Gospod Krišelj, domačin in upokojeni profesor, ki si je tole pot zamislil in jo pomagal izvesti, pravi, da ga je nad kamni v Kokri navdušila neka gostja iz Anglije. Po končanem obisku v Sloveniji jo je vprašal, kaj ji je bilo najbolj všeč. Gospa je odgovorila, da kamni v Kokri. Vsak je drugačen …
In tako reka teče in pripoveduje svojo zgodbo naprej. Skrbi za tolmune, loge in loke, daje zavetje živalim, senco in energijo ljudem. Vabi vas, da si jo ogledate.