Po desetletju prostorski načrt
Na Jezerskem so v prvi obravnavi sprejeli občinski prostorski načrt (OPN), ki nastaja od leta 2006.
Jezersko – Župan Jurij Rebolj je o dolgotrajnih postopkih, ki jih je podedoval od dveh predhodnikov, dejal, da mu je usklajevanje z državnimi organi vzelo ogromno energije. Upa, da bo prostorski načrt na naslednji seji že sprejet (že takoj bodo začeli sprejemati pobude za spremembe OPN). Akt bo omogočil občanom, da bodo lahko gradili, prav tako omogoča razvoj nekaterim panogam na Jezerskem. Seveda vse ob velikih omejitvah, ker se na Jezerskem varuje naravna in kulturna dediščina.
O dokumentu je obsežno spregovorila Marjeta Mohorič, izdelovalka OPN iz kranjskega Domplana. Odkar so aprila 2006 začeli s postopkom priprave, se je trikrat spremenila prostorska zakonodaja, smernice za izdelavo dokumenta so dobivali večkrat, usklajevanja s številnimi nosilci urejanja prostora na ravni države so bila dolgotrajna in mukotrpna, Mohoričeva je to označila kot pravo kalvarijo. Povedala je, da je celotno območje Jezerskega pokrito z nacionalno prepoznavnostjo in to je bilo prvo sito, skozi katero so morale pobude občanov. Teh je bilo več kot sedemdeset, vse niso prestale presoje soglasjedajalcev.
Od gospodarskih dejavnosti so predvideli lesnopredelovalni obrat, ki bi bil lahko lociran na območju Remonta, kjer sta sedaj čistilna naprava in zbirališče odpadkov. Prednost naj bi sicer imel turizem. Oživeli naj bi obstoječi hoteli, spodbudili naj bi turizem na kmetijah, opredelili so tudi nekaj območij kampiranja in rekreacijske površine, kjer se to ne tepe z interesi kmetijstva. Na Jezerskem bi radi uredili več smučišč, OPN pa jih dopušča na Malem vrhu in Sibiriji ter manjše družinsko smučišče pod Kropivnikom. Kjer gre v prvi vrsti za kmetijska zemljišča, lahko postavijo zgolj montažne vlečnice. Pač pa so na celotnem območju predvidene tekaške proge. Ohranitvi kmetijskih zemljišč je namenjen velik poudarek. Vsi novi posegi morajo slediti prepoznavni podobi Jezerskega, je pojasnila Mohoričeva.
V razpravi je Peter Sušnik na predlagani dokument dejal, da Jezersko vrača v leto 1935, češ da ne omogoča razvoja. Tako denimo kraju omejuje peskokope, čeprav imajo tu veliko gozdnih poti, ki jih morajo nasipati. V Ravenski Kočni, ki je izhodišče za gorske ture, smejo imeti zgolj petdeset parkirišč. Številne omejitve so za Jezerjane, ki bi radi tu živeli in delali, zelo neživljenjske. Očitno ljudje iz institucij, ki so dajale soglasja k prostorskemu aktu, niso bili nikoli na Jezerskem. Žal so se morali pri sestavljanju prostorskega plana držati zakonov in predpisov, se je branila Mohoričeva, ki sicer pritrjuje marsikateremu od ostrih komentarjev in tudi pove, kako trdo so se s soglasjedajalci borili za vsak pedenj. Po drugi strani pa Primož Muri meni, naj Jezersko ostane biser, kakršen je sedaj, in naj ne podleže množičnemu turizmu, kot ga pozna denimo Tirolska. Opozarja pa tudi na prekomerno izkoriščanje peskokopa na vodovarstvenem območju v Ravenski Kočni, kar že pušča okoljske posledice.