Veliki up slovenskega relija

Slovenija je po šestih letih znova imela predstavnika na reliju za svetovno prvenstvo. V Nemčiji je za volanom forda fieste R2 sedel Tim Novak, enaindvajsetletnik iz Hraš pri Radovljici. Lani ga je mednarodna avtomobilistična zveza FIA uvrstila med dvanajst najperspektivnejših dirkačev na svetu.

Kranj – Gorenjec Tim Novak je že pri 21 letih prvič okusil čar dirkanja na reliju za svetovno prvenstvo. S sovoznikom Urošem Ocvirkom sta pretekli konec tedna nastopila na nemškem reliju – v pokalu Drive DMACK Fiesta Trophy, ki velja za valilnico mladih talentov. Po nesreči sta dirko končala predčasno.

Kakšna izkušnja je bila to za vas?

»Kar zahtevna. To je bil velik projekt. Priprave so se začele že veliko pred samo dirko. Na tem smo delali nekaj mesecev, da smo zbrali sponzorje in se dogovorili z ekipo M-Sport, ki skrbi za omenjeni pokal in pri kateri smo najeli avto Forda Fiesta R2 z litrskim turbomotorjem. Za naju s sovoznikom so bile potrebne tudi fizične in psihične priprave. Dirka je bila vsekakor dobra izkušnja, čeprav je bila bolj kratka, saj sva prvi dan imela tehnične težave, drugi dan pa še nesrečo, zato v nedeljo nisva startala. To je drug nivo dirkanja, kot je državno prvenstvo ali dirke, ki sem jih doslej vozil v naši okolici. Gre za skoraj tri- do štirikrat več dirkalnih kilometrov, poleg tega so tu še vmesne etape. Zelo sem bil navdušen nad ceremonialom na startu, ki je bil v starem delu mesta, zbralo pa se je ogromno ljudi. Zapomnil si bom do konca življenja.«

Je bilo razočaranje, ker niste prišli do cilja, veliko?

»Zagotovo. Že prvi dan sem imel tehnične težave, na kar nisem imel vpliva. Na tretji hitrostni preizkušnji je nenadoma odpovedalo turbopuhalo in s sovoznikom sva lahko le še počakala na vlečno službo. Priznam, da mi je zbilo motivacijo. Drugi dan sem na 16. hitrostni preizkušnji sam naredil napako in odstopil. Nesreče so del dirkanja, sem pa jezen, ker je bila moja napaka. Po tej strani s tem, kar smo dosegli na dirki, nisem zadovoljen, po drugi strani pa sem v hitrostnih preizkušnjah pokazal dobro vožnjo. Imela sva soliden tempo. V pokalu, v katerem je vozilo devet enakih avtomobilov, sva bila v zlati sredini, kar je, glede na to, da sva bila prvič na dirki svetovnega prvenstva, prvič s tem avtom in s pnevmatikami drugega proizvajalca, kot sem jih vajen na Škodi, kar dobro. Pred dirko nisem imel rezultatskih pričakovanj, ker nekaj najhitrejših v pokalu nastopa že drugo sezono in imajo zato za seboj ogromno kilometrine. Cilj je bil čim prej se seznaniti z avtomobilom in pnevmatikami in v posameznih hitrostnih preizkušnjah doseči dober čas. To mi je uspelo. Na dveh sva bila četrta.«

Je bil to zgolj enkraten izlet na reli za svetovno prvenstvo ali imate drugačne načrte?

»Trenutno nove dirke za svetovno prvenstvo nimam v načrtu, ker je to finančno zelo velik zalogaj, v številkah v tem pokalu med 30 in 35 tisoč evrov na dirko. Seveda pa upam, da ni bil to edini nastop. Delali bomo na tem, da bomo še kdaj startali na najvišjem nivoju. Letos bomo nadaljevali z nastopanjem v srednjeevropskem pokalu Mitropa, kmalu pa bo treba narediti tudi načrte za prihodnje leto.«

Dogajajo se vam velike stvari. FIA je lani petič iskala najperspektivnejše dirkače. Po zmagi na izboru v Zagrebu ste prišli med dvanajsterico. S čim ste prepričali?

»Največ šteje sama vožnja, kjer sem bil zelo suveren. Pokazalo se je, da imam dober občutek za avto in mislim, da sem tam največ pridobil. Pomembno je bilo tudi moje znanje angleščine, kar je pogoj za uspešno komunikacijo. Poleg tega sem jih prepričal s predanostjo reliju, za katerega sem pripravljen dati več svojega časa. Štela je celota. Izbran sem bil med 120 kandidati.«

Kaj vam je to prineslo?

»Smo v enoletnem programu izobraževanja, katerega stroške krije FIA. Ocenjeni so na okrog petdeset tisoč evrov. Izobraževanje poteka pod vodstvom uveljavljenih inštruktorjev. Sestavljeno je iz petih delavnic. Prva je bila konec lanskega leta, na kateri je bil poudarek na psihični in fizični pripravljenosti, na drugi smo se posvetili ekipnemu delu, ki je v reliju tudi zelo pomemben. Druge tri delavnice so s poudarkom na vožnji. Dve smo že imeli, tretja bo novembra. To je kombinacija teorije in prakse, gre pa precej v podrobnosti. Ves čas je prisoten tudi inštruktor. Veliko sem se že naučil. Bolj čutim avto, znam prilagoditi stil vožnje nastavitvam, kar se pozna na času na hitrostni preizkušnji. To pa je glavni cilj: biti čim boljši.«

Kdo je vaš mentor doma?

»Miran Kacin, nekdanji sovoznik, ki ima veliko izkušenj tako z domačih relijev kot z relijev za svetovno prvenstvo. Je tudi inštruktor varne vožnje. Mentor je še mojemu dve leti starejšemu bratu Aljoši, ki je prav tako reli voznik. Miran, midva in oba sovoznika tvorimo ekipo Krokar. Naš pristop je postopen, po korakih. Z bratom dobro sodelujeva, se spodbujava, si pomagava in skupaj opraviva fizične priprave. «

Kdaj ste prvič sedli za volan dirkalnika?

»Nikoli nisem vozil kartinga, kar je za marsikoga zanimivo. Prvič sem za volan dirkalnega avtomobila sedel pri petnajstih letih. Bilo je na dirkališču.«

Ste tudi priden študent strojništva.

»Ne gre pričakovati, da bi se pri nas dalo živeti od dirkanja. Pomembno je imeti izobrazbo. Strojništvo je povezano z avtomobilizmom, tako da se mi tudi po tej poti lahko odprejo kakšna vrata.«

Vaši športni cilji?

»Rad bi dirkal na čim višjem nivoju in tudi po koncu kariere ostal povezan z avtomobilizmom.«