Slepa kura brez kure
Zadnji večer 33. Festivala Radovljica. Spored je vznemirljiv. Karel Veliki in pesniki, pesmi o vojni in izgnanstvu, o ženskah pred smrtjo … Karel Veliki, ki je vladal od 768–814 in dobil od papeža cesarski naziv na božični večer leta 800, je bil zgodovinska osebnost, ki še vedno buri duhove. Vladal je na ozemlju, ki se je raztezalo skoraj po vseh deželah današnje evropske unije. Bil je neizprosen s sovražniki, a tudi neverjeten diplomat, jasnovidni strateg, pravičen v sodbah, za tiste čase orjak po postavi, velik 190 cm, a z visokim piskajočim glasom, o čemer pričajo zapisi njegovega takratnega biografa, ki ga je nenehno spremljal. Vladar, ki je vabil na dvor pesnike in znanstvenike in izjemno cenil izobrazbo, ki so jo bili deležni vsi njegovi otroci, ni maral pijancev in se ni obdajal z bliščem zgodnjega srednjega veka. Do smrti ga je jezilo, da se ni naučil pisati in je na listine včrtal le preprost znak, da ve, kaj vsebujejo. Najmanj štirikrat se je oženil, o peti poroki poznavalci še niso rekli zadnje besede. Poleg žena je imel tudi nekaj konkubin, kar za tisti čas ni bilo nič posebnega, čeprav je bilo v nasprotju s cerkvenimi nauki. Kadar ni bil na potovanjih ali bojnih pohodih, je imel najraje svoj utrjeni grad v Aachnu, kjer so za živahnost skrbele njegove hčerke, željne erotike. Imel je od 18–20 zakonskih in nezakonskih otrok, in če se je katera od hčera omožila, je skrbno pazil, da njegov bodoči zet nima kakšnih apetitov po vladanju ... Festivala je konec, naj živi festival. Za družabnike v poslušanju priredim večer 'o-je-bilo-fino' kar v naši kuhinji. Receptov iz 9. veka pa res ne poznam. Je pa v Aachnu priljubljena enolončnica 'slepa kura', a brez kure.
Za 6 oseb potrebujemo: 200 g belega fižola, 300 g prekajene slanine, 3 lovorove liste, nekaj vejic peteršilja, nekaj vejic šetraja, 2 čebuli, 2 stroka česna, 2 žlici svinjske ali gosje masti, 1 zelen feferon, 250 g olupljenega krompirja, 250 g korenja, 0,5 l čiste zelenjavne juhe, 250 g zelenega fižola, 2 jabolki, 2 hruški
Beli fižol namočimo čez noč, odlijemo vodo in zalijemo s svežo ter kuhamo kakšno uro. Nato dodamo slanino, polovico peteršilja in slanino in skuhamo do mehkega.
V loncu razpustimo mast, dodamo na drobne kocke zrezano čebulo in strt česen, korenje, narezano na 2 cm debele kolobarčke, kocke krompirja in feferon. Feferon lahko drobno narežemo ali ga pustimo celega in potem odstranimo. Odvisno od želje, kako pikantna naj bo enolončnica. Solimo, popramo in zalijemo z zelenjavno juho. Kuhamo 30 minut. Dodamo na koščke zrezan zelen fižol in kuhamo še 10 minut. Nato dodamo še odcejen beli fižol in slanino ter četrtinke nalistanih jabolk in hrušk. Če je pregosto, zalijemo z malo fižolovke. Kuhljamo približno še 8 minut in po želji dodatno začinimo. Sesekljamo preostale vejice peteršilja. Nato vzamemo iz enolončnice slanino in jo narežemo na kockice.
Enolončnico razdelimo v globoke krožnike ali skledice in na sredo damo kocke slanine ter jed potresemo s peteršiljem. Odraslim se prileže poleg kos rženega kruha, da o čaši piva ne govorimo.
Pa dober tek!