Spust do obale ob sladkornem trsu / Foto: Rožle Bregar

Med sladkornim trsjem

Mauritius (5)

Preostali del odprave je potekal zelo tekoče in brez večjih težav. Tudi pot je bila lažja in zadnja dva dneva smo hodili ob obali in sladkornem trsu, kjer se poti nikoli ne začnejo in ne končajo. Vsa makadamska pot med sladkornim trsom je podobna predhodni in naslednji. Občutek sem imel, kot da hodim po labirintu. Sicer pa je poleg turizma in tekstilne industrije proizvodnja sladkorja iz sladkornega trsa ena od glavnih gospodarskih dejavnosti Mauritiusa. Zadnji dan je bil zelo prijeten, saj smo imeli veliko časa za počitek in proti večeru smo imeli še čas, da smo si lahko naredili konkretnejšo večerjo. Meni in Janu so kuhala dekleta, ki so se nama želela oddolžiti za tisti prvi dan. Mislim, da sem zadnji večer odprave nadomestil kakšen izgubljeni kilogram. Pojedel sem skledo makaronov in za povrh je moj prijatelj Veeru ocvrl pomfri v tanki posodici. Izvedeli smo tudi, da so o izgubljenih Slovencih poročali na nacionalnem radiju. Ja, bili smo prave medijske zvezde, a to, da smo se izgubili, ni bila niti tako slaba stvar, saj smo se tako bolj zbližali z dekleti. Ob koncu odprave smo postali pravi prijatelji. Veliko časa sem se družil tudi z Veerujem, ki me je veliko naučil o zgodovini Mauritiusa. Oba sva navdušena nad nogometom in tako sva se v bistvu začela družiti. Razlagal mi je, kako težko je zanj preživetje ob zelo skromni plači, ob tem da dela ob koncu tedna in med tednom po dvanajst ur dnevno. Človek se veliko nauči, ker vidi, s kakšnimi mnogo večjimi težavami se spopadajo drugi. Po odpravi je sledila predstavitev, ki je potekala v vasici St. Catherine. Tam smo se udeležili tudi delavnice, na kateri smo poskusili rezbariti les. Kasneje nas je čakala še pogostitev z njihovo tradicionalno hrano. Hrana je tukaj zelo podobna indijski hrani, temelji na začimbah, kot so kari, čili, kumina, muškatni orešček in kardamom. Na koncu je sledila še predstavitev naše države. Zapeli smo himno, zaplesali in zapeli Ob bistrem potočku je mlin ter s pantomimo predstavili slovensko posebnost, to je, da smo dobri športniki. Domačini so nas naučili plesati tradicionalni mauricijski ples, imenovan sega. Sega je ples, ki je znan samo na Mauritiusu in ga plešejo ob spremljavi afriških bobnov. Kar sem se uspel naučiti, je to, da je bistvo tega plesa v ritmu in gibanju v bokih. Tudi sami smo se seveda preizkusili, vendar se nismo najbolje znašli. Eden drugemu smo se posmehovali in se zabavali v ritmih sege. Kasneje sva z Janom opravila tudi intervju za nacionalno televizijo. Poročala sva o odpravi in o počutju na Mauritiusu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / četrtek, 17. maj 2018 / 13:42

Namesto mlaja lopar

Janez Starman z Godešiča je praznoval sedemdeset let.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...