Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je skupaj s svojimi sodelavci predstavil letino medu in številne aktivnosti ČZS. / Foto: Aleš Senožetnik

Slovenski med letos bo

Po katastrofalni lanski letini so slovenski čebelarji letos bolj zadovoljni – tudi na Gorenjskem, kjer so pogoji za čebelarjenje že tako najtežji pri nas. Pridelali so okoli dva tisoč ton medu, kar je povprečna letina.

Brdo pri Lukovici – »Gorenjska je v Sloveniji zaradi naravnih danosti že vseskozi najslabše medovito področje. Odvisni smo večinoma le od lipe, kostanja in gozda, pa še letos smo imeli v času cvetenja lipe in kostanja bolj slabo vreme. Kar je letos gorenjskega medu, je ta večinoma gozdni, količine pa so povsem povprečne. Je pa na Gorenjskem tako, da med težko 'proizvedemo', je pa zato toliko kakovostnejši in tudi letos je tako,« nam je povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč, ki opaža, da kljub težkim pogojem čebelarjev na Gorenjskem ne manjka. »Ne nazadnje se radi pohvalimo, da gre za zibelko čebelarstva, in prav ta tradicija vleče.«

Po nekaj slabših letih – leta 2013 so pridelali 1031 ton, lani pa le 470 ton medu – so slovenski čebelarji letos torej zadovoljni. »Letošnja čebelarska letina je čisto povprečna. Maja je z letino kazalo zelo dobro, nato pa so se začela pojavljati ciklična obdobja toplega in hladnega vremena z dežjem, to pa niso tiste razmere, ki bi medenju koristile, zato smo pristali pri čisto povprečni letini. Dva tisoč ton sicer ne zadošča za samooskrbo Slovencev, saj na leto porabimo približno dva kilograma medu na prebivalca, a v primerjavi z lanskim letom slovenskega medu letos nekaj bo na voljo,« je na novinarski konferenci pred dnevi povedal vodja opazovalno-napovedovalne službe medenja pri ČZS Jure Justinek.

Aktivna čebelarska sezona pridobivanja medu, ki traja od konca aprila do konca junija, je torej končana, čebelarji pa kljub vsemu ne počivajo. Čebele že pripravljajo na zimo, jih intenzivno krmijo in zdravijo proti varozi, s tem pa postavljajo temelje za naslednje tri mesece v letu 2016. Kot so še povedali na ČZS, so letos zaznali manj pomorov čebel, k čemur naj bi pripomogla intenzivna kampanja proti prekomerni in napačni uporabi škropiv, so pa zato zabeležili več kraj panjev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / / 09:00

Vse bolj zanimivi za turiste

Sredi poletja so v Begunjah odprli novo informacijsko točko. Sodelovanje Občine Radovljica z družino Avsenik je na področju turizma vse bolj intenzivno. Ansambel Saša Avsenika po Evropi potuje z vozil...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 29. oktober 2012 / 07:00

Rezultati 1., 2. in 3. lige državnega prvenstva v inline hokeju

1. liga (3. krog in 4. krog - odigran 26.10. in 27.10.): Kavke Kranj : IHK Mufloni Tolmin 4:2Citypark Strele : HK Prevoje 8:1HK Yeti Sl. Konjice : HK Dinamiti Horjul 4:18

Prosti čas / ponedeljek, 29. oktober 2012 / 07:00

Košnikova gostilna v Kropi

Svetovni dan Hospica in paliativne oskrbe so v Kulturnem domu v Kropi nedavno obeležili z dobrodelno prireditvijo, ki jo je v sodelovanju z Društvom za paliativno oskrbo Palias in dobrodelnim društvom...

GG Plus / ponedeljek, 29. oktober 2012 / 07:00

Ves denar bi porabili Gorenjci

Pred mesecem je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor objavilo kar 52 milijonov evrov težak javni razpis za sofinanciranje energetske sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti. "Nepripravljenost pr...

GG Plus / ponedeljek, 29. oktober 2012 / 07:00

Zelenih javnih naročil bo vse več

Po dobri polovici leta od uvedbe zelenega javnega naročanja je jasno, da je namen dober, s tem dajemo spodbudo gospodarstvu in izboljšujemo konkurenčnost, pravega učinka pa zaenkrat še ni.

GG Plus / ponedeljek, 29. oktober 2012 / 07:00

Nižji stroški, manj izpustov CO2

Fakulteta za organizacijske vede Kranj je v sklopu projekta Zero Trade organizirala dva javna foruma za deležnike in več akcij ozaveščanja potrošnikov.