Kar trinajst devetdesetletnikov

Besedilo: Rok Bizjak
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 5. avgust 2015 / 11:31

V Občini Kranjska Gora župan vsako leto obišče vse občane, ki bodo ali pa so že v tekočem letu praznovali devetdeseti rojstni dan. Letos jih je takih trinajst.

Jakob Aljaž je 7. avgusta 1895 dal na vrhu Triglava na lastne stroške postaviti Aljažev stolp. V spomin na ta zgodovinski dogodek si je Občina Kranjska Gora ta dan izbrala za občinski praznik. Eden izmed dogodkov, ki so organizirani v sklopu praznovanja, je tudi obisk župana Občine Kranjska Gora občanov, ki so že ali pa še bodo v tekočem letu dopolnili zavidljivih devetdeset let.

»Obiskovanje 90-letnih občanov poteka že dvajset let. To je začel takratni župan Jože Kotnik,« pove Vlasta Skumavc Rabič z občinske uprave Kranjska Gora. »Kakšno leto je slavljencev več, kakšno leto manj, a številka se stalno giblje nekje med petnajst in dvajset.« Letos je v Občini Kranjska Gora trinajst devetdesetletnikov, od tega kar enajst žensk in le dva moška.

Marija Zorman, trenutno oskrbovanka Doma upokojencev dr. Franceta Berglja na Jesenicah, bo devetdeset let dopolnila prvega septembra. Po poklicu je bila šivilja, trenutno pa v prostem času skrbi za rože in se druži z drugimi stanovalci.

Albina Rogan živi doma v Dovjah pri Mojstrani. Do upokojitve sta skupaj z možem imela gostilno, sedaj pa, kot sama prav, uživa v miru. Zanjo skrbi hči Metka z Jesenic, ki jo vsak dan tudi obišče. Na vsake toliko časa pa jo obiščejo tudi sin in štirje vnuki. Marija Zima se je v Mojstrano priženila z Dovjega, in sicer s kmetije na kmetijo. Skupaj z možem sta skrbela za kmetijo, poleg tega pa je bila Marija, kakor je to v njeni družini navada, gasilka. V prostem času rada bere in rešuje križanke, včasih pa je rada hodila na sprehode, a zdaj tega ne zmore več, tako da jo okoli vozi hči z vozičkom. Doma jo stalno obdaja troje otrok in prav toliko vnukov, poleg tega pa ima že dva pravnuka. Stanislav Lahajnar skupaj s hčerko Darinko in njeno družino živi v Mojstrani. Sam skrbi za sebe in zelo rad hodi na sprehode po okolici. Med vojno je bil mobiliziran v italijansko vojsko, kjer je med drugimi služil v Milanu in Sardiniji. Po prihodu Američanov je do konca vojne delal na ameriških ladjah, ki so ga odpeljale tudi do Francije in Korzike. Po rodu sicer ni iz Mojstrane. Iz Cerknega je prišel že leta 1946 delat v železarno, kjer je ostal do upokojitve.

Jožefa Brus živi v Mojstrani skupaj s sinom Stankom, ki zanjo tudi skrbi. Sinu je dolga leta pomagala urejati vrt Viharnik, lokalno znamenitost, na katerem so poleg lepega cvetja zasajene orientacijske tablice za vse vrhove Zgornjesavske doline.

Ema Mertelj bo devetdeseti rojstni dan praznovala 5. oktobra. Trenutno živi v Gozdu - Martuljku. Poklicno pot je začela kot učiteljica, kasneje je sedem let delala na banki, nato pa celih 22 let v hotelu Špik. Po upokojitvi je doma skrbela za hišo in vrt, zadnje časa pa zaradi poškodbe miruje in je delo prepustila sinu in njegovi družini, s katero si deli hišo. Poleg družine pa za njo skrbi tudi negovalka iz Doma Franceta Berglja z Jesenic. Pavla Dolinšek je oskrbovanka Doma Viharnik v Kranjski Gori. Ima dva otroka, sina in hčerko, ki jo skupaj s štirimi vnuki redno obiskujejo. Poleg tega ima še deset pravnukov. Zelo rada se udeležuje dogodkov v domu, predvsem telovadbe in tombole. Angela Rekar je prav tako oskrbovanka Doma Viharnik v Kranjski Gori, s katerim je zelo zadovoljna. Pred invalidsko upokojitvijo je trideset let v skladišču na Jesenicah delala za Slovenske železnice. Zdaj, ko je v domu, zelo rada bere časopise, sploh kar se tiče politike, da se, kot pravi sama 'malo pojezi'. Občasno pa jo obišče tudi hčerka. Julija Dragan skupaj s sinom Marjanom in njegovo družino živi v Kranjski Gori. Kot pravi, se z družino odlično razume in zelo lepo skrbijo zanjo. Veliko časa preživi tudi z najmlajšo sestro Miro. Že od nekdaj zelo rada plete, za kar pravi, da ji pomaga pri treniranju možganov. Poleg tega rada tudi bere in hodi na sprehode, a ji zadnje čase zdravje tega ne omogoča. Marija Lavtižar prihaja z Mirne na Dolenjskem, leta 1954 pa se je preselila v Podkoren. Domačijo na Dolenjskem, kjer trenutno živi njen petnajst let mlajši brat, vsake toliko časa še obišče. Prosti čas rada preživlja s sprehodi in delom okoli hiše, a ji mora zaradi poškodovanega kolena pri tem precej pomagati tudi družina. Janez Cuznar iz Rateč je bil med drugo svetovno vojno mobiliziran v nemško vojsko. Proti koncu vojne so ga zajeli Rusi in poslali v taborišče, kjer so bili brez hrane in so morali sedem dni jesti travo. Sicer je navdušen nad smučarskimi skoki in je veliko svojega časa preživel v Planici, za katero pravi, da brez nje ne bi mogel preživeti. Tja je dvajset let hodil peš, zadnje čase pa ga vsake toliko časa tja odpeljejo z avtomobilom malo na ogled. Zdaj živi skupaj s hčerko in njeno družino v Ratečah. Liudmila Loginova prihaja iz Rusije. V Rateče je prišla za svojo hčerjo, ko se je ta poročila in se sem preselila, kakor je to pri njih v navadi. Tukaj živi s hčerko Lariso in njenim možem Mirkom že trideset let. Za Rateče pravi, da so ji zelo všeč in da so zelo lep kraj. Poleg predstavljenih pa je med letošnjimi devetdesetletniki letos še Irena Zvonar, katere pa v času županovega obiska žal ni bilo doma.