Imena razkrivajo (slovensko) zgodovino
Občine Bekštanj/Finkenstein, Šentjakob v Rožu/St. Jakob im Rosental, Bistrica v Rožu/Feistritz im Rosental in Šmarjeta v Rožu/St. Margareten im Rosental so bile koroške občine, ki so bile leta 2011 skupaj z občinami zgornjega dela Gorenjske vključene v čezmejni projekt FLU – LED, ki je spodbujal sistematično zbiranje in dokumentiranje ledinskih in hišnih imen v izbranih občinah. Projekt se je na obeh straneh meje »prijel«. Ljudje so se začeli zanimati za to plat preteklosti. Iz pozabe so bila rešena številna imena, ki bodo odslej trajno zapisana tudi na zemljevidih. Spletni portal pa bo prispeval k promociji te pomembne kulturne dediščine.
Povabljen sem bil na sklepno dejanje projekta in na predstavitev njegovega rezultata, zemljevida z ledinskimi in hišnimi imeni v občini Bekštanj/Finkenstein. Ker je občina zaradi bližine Baškega jezera/Faaker See izrazito turistična občina, so v zemljevid vključili tudi turistične posebnosti. Številni slovensko in tudi nemško govoreči zbiratelji starih hišnih in ledinskih imen, domačini, predstavniki kulturnih društev v občini, Slovenske prosvetne zveze, ki je bila na koroški strani vodilni partner projekta, Narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, Slovenskega planinskega društva iz Celovca in Enotne liste, ki so sodelovali v projektu, so do zadnjega kotička napolnili občinsko dvorano v Bekštanju in komaj čakali, da so dobili v roke zemljevid, ki razkriva v pozabo utapljajočo zgodovino, tudi slovensko, svojega kraja. Domačin Simon Triesnigg, vnet slovenski kulturni delavec in človek, ki ne manjka pri nobeni pomembnejši zadevi v kraju, je ponosno pripovedoval, kako je potekalo zbiranje podatkov, katere karte iz zgodovine so prišle prav in kam v preteklost seže zgodovina hišnih in ledinskih imen. Delo je bilo še dodatno zahtevno zaradi velikosti občine, ki obsega kar 107 kvadratnih kilometrov, preveriti in opisati pa je bilo treba 800 ledinskih in nad 250 hišnih imen. Vodja Znanstveno raziskovalnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca mag. Martina Piko Rustia je poudarila, da so ledinska in hišna imena živa kulturna dediščina, ki je globoko zasidrana v zavesti slovensko in tudi nemško govorečih Korošcev. Imena so važna tudi za razumevanje gospodarskega in socialno-zgodovinskega razvoja Koroške. K trajni ohranitvi teh imen pa seveda največ prispeva njihova uporaba v vsakdanjem življenju, kar je naloga sedanje in prihajajočih generacij. Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem so bila leta 2010 vpisana v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji, zato imajo novi zemljevidi lahko tudi Unescov logotip.