Ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar je po razstavi popeljala urednica razstave in kataloga Judita Šega iz škofjeloške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. / Foto: Tina Dokl

Prva vojna v zaledju

V Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori so v četrtek odprli razstavo z naslovom V zaledju soške fronte. Raziskovalne moči so združili sodelavci treh arhivov in dveh muzejev iz Ljubljane, Gorenjske in Primorske. Razstava predstavlja pomen zaledja za prvo frontno črto.

Kranjska Gora – Obeleževanju stote obletnice začetka prve svetovne vojne, ki smo se ji lani z razstavami, predavanji, publikacijami, filmi in drugimi spominskimi dogodki pridružili tudi v Sloveniji, v letošnjem letu dobiva nadaljevanje s spominjanjem na stoto obletnico odprtja bojišča na soški fronti. Pri pripravi razstave V zaledju soške fronte so intelektualne, finančne in organizacijske moči ob nosilcu projekta Zgodovinskem arhivu Ljubljana združili še Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv Nova Gorica ter Tolminski muzej in Gornjesavski muzej Jesenice. Prav slednji je preko poletja z razstaviščem v Liznjekovi domačiji prvi gostitelj razstave, ki bo kasneje potovala tudi po drugih slovenskih mestih. Kranjska Gora je bila ob Bohinju in Škofji Loki namreč eno izmed osrednjih prizorišč zaledja soške fronte. Avtorji nam z razstavo želijo pokazati, kako zelo je bilo zaledje povezano s prvimi bojnimi linijami tega v narodovi zgodovini največjega vojaškega spopada na slovenskih tleh. Širšemu vedenju o zaledju fronte doslej s podobnimi predstavitvami namreč ni bilo namenjeno ravno veliko prostora.

»Odločili smo se, da z razstavo ne bomo pogledali v strelske jarke, kaverne, vojaške utrdbe in na bojne poljane, ampak bodo naše pozornosti deležni ljudje in kraji v zaledju fronte. Ti so se prvo leto z njo srečevali le posredno, saj so se vojaki bojevali daleč stran v Galiciji in na Balkanu, z vstopom Italije v vojno in odprtjem fronte ob Soči pa so se spopadi prenesli na slovenska tla in korenito spremenili življenje ljudi ob frontni črti in v njenem zaledju,« je zbranim v vrtu Liznjekove domačije uvodoma poudarila urednica razstave Judita Šega iz škofjeloške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki je skupaj s sodelavci v projektu zaradi obilice gradiva, ki ga hranijo v posameznih arhivih oziroma muzejih, morala opraviti skrben izbor tistega, kar je zdaj prikazano na razstavi. »Pri tem smo bili pozorni predvsem na dokumente in predmete, ki imajo neko izpovedno noto in po drugi strani kažejo na segment vojne, ki doslej še ni bil predstavljen. Razstava je sestavljena iz več vsebinsko raznolikih sklopov, ki prehajajo drug v drugega in skupaj tvorijo zaključeno celoto.«

V prvem delu razstave je predstavljen potek soške fronte, Italijani so takoj po zasedbi uvedli svojo upravo in italijanski jezik, spremenilo pa se je tudi življenje za avstrijsko obrambno črto, kjer je bilo v celoti podrejeno oskrbi frontnih položajev. Za potrebe vojske se je gradila prometna infrastruktura, od železnic, cest in poti do vojaških tovornih žičnic, potrebam vojske pa je bilo v veliki meri prilagojeno tudi gospodarstvo. »Industrijski obrati na Jesenicah, v Ljubljani, Idriji, Škofji Loki in drugje so se preusmerili v proizvodnjo orožja, streliva, obleke, obutve, surovine zanje pa so zaradi pomanjkanja vedno pogosteje pridobivali z različnimi nabiralnimi akcijami – med drugim so zbirali celo kosti, ki so jih uporabljali pri izdelavi mila,« razstavo predstavlja Judita Šega, ki še zlasti poudarja tisti del, ki govori o naglem vojaškem sodišču v Ljubljani, ki je po zbranih podatkih vsaj 23 oseb obsodilo na smrt zaradi veleizdaje, žaljenja cesarja in države ter raznih hudodelstev. Usmrtitve so izvajali na strelišču Suhi bajer v Ljubljani, kar je prvič doslej predstavljeno tudi s fotografijami. Pomembno mesto na razstavi imajo snežni plazovi, ki so pod seboj pokopali veliko vojakov ali ujetnikov. Ena takšnih katastrof je doletela ruske ujetnike pri gradnji vršiške ceste, kar vsako leto konec julija obeležujejo s slovesnostjo pri Ruski kapelici. Na razstavi marsikaj izvemo tudi o pregnancih, vojnih ujetnikih, ranjencih in delovanju vojnih bolnišnic, pa tudi o tem, kako so v zaledju poskrbeli za sprostitev in zabavo.

V obeh muzejih, Tolminskem in Gornjesavskem, so zbrali tudi precej zanimivih muzejskih predmetov, povezanih z zaledjem. »V Gornjesavskem muzeju pa poleg predmetov hranimo tudi precej arhivskega gradiva. V arhivih Kranjske industrijske družbe smo našli kar precej zanimivih načrtov iz tega časa, ki so zelo konkretno povezani s potrebami frontne črte na Soči,« je povedala direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič, vesela, da je razstava premierno na ogled v Kranjski Gori, saj na ta način dopolnjuje letošnjo spominsko slovesnost pri Ruski kapelici.

Razstavo je odprla ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ki je med drugim dejala, da bi razstavo zaradi brutalnosti fronte lahko podnaslovili tudi z 'v preddverju pekla', hkrati pa poudarila, da je pomembno, da si razstavo ogleda tudi čim več otrok in mladine. »Tudi zato, da se taka krvava vojna nikoli več ne bi ponovila,« je med drugim povedal kranjskogorski župan Janez Hrovat. Razstava bo na ogled do 17. septembra, potem pa jo bodo selili še v Novo Gorico, Kranj, Škofjo Loko, Idrijo, Tolmin in nazadnje še v Ljubljano. Poleg zgibanke v slovenskem in nekaterih tujih jezikih je izšel tudi ličen katalog na šestdesetih straneh.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jezersko / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

"Okrešelj" še vedno težko leži na duši

Tako je v uvodu h knjigi Tragedija v Turski gori, ki govori o tragični nesreči gorskih reševalcev med vajo na Okrešlju 10. junija 1997, zapisal avtor Iztok Tomazin, zdravnik in tudi sam gorski reševal...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 28. julij 2015 / 07:00

Vročinski dodatek za delo

V jeseniškem Acroniju temperature v jeklarni v vročih poletnih dneh presežejo 40 stopinj Celzija. Najbolj izpostavljeni delavci zato prejemajo vročinski dodatek. V peklenski vročini delajo tudi v kuhi...

Razvedrilo / torek, 28. julij 2015 / 10:48

Dokumentarni film po knjigi Milene Miklavčič

Kranj – Po knjigi Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače je nacionalna televizija pred kratkim posnela dokumentarni film. Režiral ga je Jaka Šuligoj, v njem pa iskrene zgodbe o intimnih...

Kamnik / torek, 28. julij 2015 / 10:48

Delavnica s fosili iz različnih koncev sveta

Volčji Potok – V Arboretumu Volčji Potok bodo v petek, 31. julija, pripravili paleontološko delavnico, ki se bo med 17. uro in 18.30 odvila na otroškem igrišču. Delavnico bo vodila Bianca Rubmle iz...

Kronika / torek, 28. julij 2015 / 10:44

Ste izgubili ključe?

Na policijskih postajah hranijo različne izgubljene predmete, na kranjski tudi ključe mercedesa.

Kronika / torek, 28. julij 2015 / 10:41

Voda se je hitro dvigala

Kranj – Kar nekaj ljudi se je v petek popoldne zadrževalo ob reki Savi med Tekstilindusom in Savskim otokom. Ko je voda začela hitro naraščati in se je vodostaj dvigoval zaradi spuščenih zapornic n...