Ste za vroče?
Nekateri so za vroče. Tak je naslov filma, ki velja med poznavalci za najboljšo komedijo vseh časov. V izvirniku: Some like it hot, 1959, režija Billy Wilder. Joe (Tony Curtis) in Jerry (Jack Lemmon) sta glasbenika, ki sta v Chicagu priča mafijskemu pokolu. V begu pred zasledovalci storita vse mogoče, da bi se rešila. Preoblečeta se v ženski, se predstavljata kot Josephine in Daphne, na vlaku za Miami se pridružita ženskemu ansamblu in se oba vroče zaljubita v usodno Marilyn Monroe. Svoje doda še milijonar Osgood (Joe E. Brown), ki se zaljubi v Jerryja. V zadnjemu prizoru v filmu se Osgood želi poročiti z Daphne (Jerry), slednji pa se skuša temu na vsak način izogniti ... Vroči zapleti, a to pot si od filma sposodimo le naslov. Vročina, za katero nam gre, je tista, ki jo povzroča visoka zunanja temperatura. Poletna vročina.
In kaj je z njo narobe? Nič. Pasji dnevi so tu – kdaj pa bo vroče, če ne zdaj! Sicer pa – vsaj na gorenjskem podeželju – ta vročina sploh ni tak problem. V dolinah pod gorami se zrak ponoči prav prijetno ohladi, komur je to premalo, ima na voljo še kar nekaj čistih vodotokov in jezer, da se v njih ohladi. V mestih je to malo težje, zato pa več lokalov s hladnimi pijačami in družbo. Najbolj vroči del leta ima še eno dobro stran – da prav v tem času popusti vročina v politiki in posledično tudi v medijih, pa v službi in še kje. Tisti, ki skozi vse leto skrbijo, da je tudi v najhujši zimi dovolj vroče, odidejo na (ne)zasluženi in dobro plačani dopust in nam tako nehote omogočijo, da si oči in ušesa malo spočijejo in da jih lahko namenimo še za kaj drugega.
Poletje bi lahko bilo tudi čas za več ljubezni. Ta pa je vroča že sama po sebi. In prav v tem je nevarnost. Če se visoka temperatura ozračja sešteje ali celo pomnoži s povišanim utripom srca in vročo krvjo, lahko pride do nepredvidljivih in nevarnih zapletov. Zato kaže tudi v teh rečeh ravnati previdno. Če je mogoče, seveda, ljubezen v raznih oblikah pač ni nekaj preudarnega. Naši predniki naj bi se v tem času ravnali po temle navodilu: »Julij in avgust, vino pij in babe pust!« Tega pregovora še zdaj nekako ne razumem. Zakaj vino ja, babe pa ne!? Da ne bi uživali obojega hkrati? Tudi vino ogreje in če telesno temperaturo sredi vročega dne ali noči dvigne še seksualna aktivnost, je situacija res že blizu infarktne. Vsaj dve možnosti imamo: da se držimo starega reka in lepo počivamo, pa malo popijemo; ali pa staro navodilo vsaj po malem in preudarno kršimo. Če vročinske preizkušnje vzdrži množica kolesarjev, ki se te dni podi po naših gorskih cestah, bi jih morali tudi zapečkarji.
In ne nazadnje: v teh vročih dneh so lahko Gorenjcem za zgled Primorci. Pri njih je tako, da poleti zgodaj vstajajo in postorijo, kar je treba. Dopoldne vsi nekam izginejo, zaprejo vsa polkna, njihove hiše so od zunaj kot izumrle. Pod večer se spet pojavijo in živahno delujejo še pozno v noč. Dan si torej organizirajo drugače. Delo in počitek – oboje v dveh obrokih, dnevnem in nočnem. Mogoče bi kazalo tudi aktivnosti, povezane z vinom in ženskami, prilagoditi temu razporedu: da bi se vinu posvečali zvečer, ženam pa opoldne, za okni, ki so že itak zagrnjena …
Sicer pa bo še najbolje, da v pasjih dneh – od 23. julija do 23. avgusta – z ničimer ne pretiravamo. Vsakega po malo, predvsem pa več počitka. Še prehitro bo spet čas, ko bo vsega preveč. Sam bi dan razporedil takole: zjutraj delo, čez dan branje, zvečer pa rekreacija v vseh mogočih oblikah. Ako bog da. Vročina bo pa tako ali tako popustila.