V spomin: Matija Rant (1937–2015)
Zlati časi, kam hitite ...
30. junija se je od nas tiho poslovil Matija Rant. Rojen je bil na Godešiču, z ženo Majdo in hčerko Meto pa so si srečen dom ustvarili v Gorenji vasi pri Retečah. Poleg zaposlitve v kranjski Iskri ter skrbi za družino je bil s svojim znanjem ter pridnostjo vedno pripravljen pomagati tudi drugim. V marsikateri hiši v bližnji in daljni okolici so še danes položene keramične ploščice, kjer se že na daleč opazi njegova natančnost. Po očetu Matiju je povzel znanje pletarstva, ki ga je spremljalo vse življenje.
Vse življenje pa je bila njegova sopotnica tudi glasba. Kot mlad fant se je leta 1956 s klarinetom pridružil godeškemu ansamblu Jaz pa ti, katerega začetki segajo v leto 1949 in v katerem so že igrali brat Jože kitaro in bratranca Ivan Igličar harmoniko ter Lojze Igličar berdo. Istočasno se je ansamblu pridružil trobentač, njihov sosed Lojze Jenko in ansambel je deloval v klasični »Avsenikovi« zasedbi kvinteta, ki se je tedaj uveljavila. Od leta 1965, ko se je trobentač Lojze odselil v Kanado, so ves čas igrali v isti zasedbi.
Ansambel Jaz pa ti je na začetku igral na veselicah, nato pa so več kot petdeset let s svojo glasbo lepšali vaška druženja in kulturne prireditve v domačem in drugih krajih (prvomajska srečanja na Osolniku, Večer na vasi, prireditev ob tisočletnici Godešiča, srečanja starostnikov, razna župnijska srečanja), pesem jih je večkrat popeljala tudi v tujino. »Ofirali« so vsem generacijam ter z glasbo napolnili družinska srečanja, razveseljevali »Abrahame« in druge jubilante ter igrali podoknice. Zadnja leta so redno sodelovali na srečanjih ljudskih godcev, kjer so bili deležni velikega navdušenja, saj je njihova glasba mnoge spomnila na »zlate čase« njihove mladosti. Matija je bil najmlajši član ansambla Jaz pa ti, a se je žal prvi poslovil.
Leta 2002 se je pridružil skupini ljudskih godcev Suha špaga, kjer je doživel drugo glasbeno mladost. Skupina Suha špaga je delovala v okviru društva Rovtarji, skupaj so posneli dve zgoščenki in veliko nastopali na raznih prireditvah društva (Smučanje in Kolesarjenje po starem, Rovtarski bal), z veseljem so se odzvali vsem povabilom, večkrat so nastopili tudi na televiziji. Pri Matiju doma so se dolgo časa dobivali na vajah, vse dokler mu je zdravje dopuščalo, da je lahko sodeloval z njimi.
Matija je bil človek širokega srca, vedno pripravljen za sodelovanje. Nikdar se ni pritoževal nad življenjem, za vsakega je našel dobro besedo. Zaslužil si je besedo v slovo in da mu ob grobu še enkrat žalostno zapoje klarinet, pa nam, prijateljem, ni bilo dano, da mu uresničimo to željo.
Matija! Luna bleda doli gleda, gor z neba, tja dol na tla ... kot poje tista tvoja pesem. Žal odslej tudi na tvoj prerani grob. Hvala ti za vse. Počivaj v miru in v družbi s Slavkom Avsenikom, čigar viže si tako z veseljem igral, razveseljuj ves angelski zbor.