Mladi in davčna pismenost

Finančna uprava je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje in vladnim uradom za komuniciranje uspešno končala pilotni projekt Davčno opismenjevanje mladih. Pomen zavedanja, da z neplačevanjem davkov izgubljamo vsi.

Ljubljana – Pilotni projekt Davčno opismenjevanje mladih je usmerjen k otrokom in mladostnikom, ključna cilja pa sta krepitev davčne kulture in družbenega zavedanja o pomenu izpolnjevanja davčnih obveznosti kot družbene vrednote.

Partnerji v pilotnem projektu so k sodelovanju pritegnili 38 osnovnih in srednjih šol, kjer so izvedli 93 predavanj, sodelovalo je okoli 2500 učencev in dijakov. Da so z odzivi zelo zadovoljni, je poudarila direktorica republiške finančne uprave Jana Ahčin, češ da je ozaveščanje mladih o pomenu plačevanja davkov poleg mladih doseglo tudi njihove starše. Več kot 1600 učencev in dijakov so potem vključili v raziskavo. Z anketnim vprašalnikom so pri mladih poizvedovali, koliko poznajo pojme, povezane z davki, kako se vedejo kot potrošniki, ali vzamejo račun po nakupu ali opravljeni storitvi in kaj menijo o plačevanju davkov in njihovi porabi. Ugotovitve iz raziskave je predstavil Tomaž Perše z republiške davčne uprave, ki iz ankete povzema, da imajo mladi o davkih predvsem negativne informacije, ki se v največji meri nanašajo na povišanje davkov, uvedbo novih ali nezadovoljstvo z davčnimi bremeni. Tretjina mladih kljub vsemu meni, da je plačevanje davkov pomembno, saj se iz tega vira financira javna poraba. V zvezi z jemanjem računov za blago in za storitve pa raziskava ugotavlja, da dve tretjini mladih nikoli ne vzame računa, tretjina pa zgolj občasno. Kljub vsemu se 80 odstotkom vprašanih zdi pomembno, da vzamejo račun, saj z njim lahko uveljavi garancijo na izdelek ali storitev in lahko prispeva k bolj pravilnemu plačevanju davkov. Skoraj polovica se jih strinja s trditvijo, naj davke plačujejo vsi ne glede na prihodke, prav toliko, da je neplačevanje davkov kaznivo ali vsaj moralno sporno. V anketi so tudi vprašali, ali bi lahko država delovala brez davkov. Večina je prepričana, da ne, 15 odstotkov sodelujočih pa še vedno meni, da bi lahko. Za katera področja bi bilo treba nameniti največ denarja, pridobljenega s pobiranjem davkov? Največ anketirancev je menilo, da za zdravstvo, pa tudi za izobraževanje, za gradnjo in vzdrževanje cest, mostov, tunelov. Tomaž Gorše k ugotovitvam dodaja, da v šolah manjka vsebin, ki bi mlade poučevale o davkih, finančnega opismenjevanja tako rekoč ni. Mladostniki pa te vsebine potrebujejo, če želimo v državi dvigniti raven davčne kulture, zato napovedujejo nadaljevanje projekta, posebno pozornost nameravajo nameniti srednjim strokovnim šolam. Tudi Gregor Mohorčič z ministrstva za izobraževanje je prepričan, da je mlade treba finančno opismeniti, poleg poznavanja davkov pa je ob tem pomembno tudi prevzemanje odgovornosti.