Bik Kojn ali digitalizacija štale
Sodobni trendi v gospodarstvu narekujejo povezovanje finančnih podjetij s »starimi« gospodarskimi panogami, kot so živinoreja, lesna industrija, sejmarstvo in podobno ...
Časi, ko se je najbolje dalo zaslužiti po sistemu »nič delat', le pametno papirje prekladat'«, kot vse kaže, počasi odhajajo na smetišče zgodovine, zato uspešna finančna podjetja, ki imajo dovolj »one-onga« pod palcem, že kupujejo podjetja, ki se sicer modernizirajo, ampak je njihova dejavnost precej analogna. Vzemimo na primer govedorejo. Morate priznati, da za zdaj še niso izumili kovinske krave, ki bi dajala mleko, dvomim pa tudi o okusnosti zrezkov, ki bi jih dobili od kakšnega plastičnega bikca. Nemci bi rekli, da tu šteje le »echte leder« oziroma »ta prav usnje« in ga ni tehnološkega nadomestka za to. Dejstvo pa je, da je tudi v govedoreji moč marsikaj modernizirati. Kmetje, ki se s tem ukvarjajo, to najbolje vedo. Krave samo sprostijo vime v nastavek, potem pa potrebujemo še malo cevi in je mleko v kangli.
Naj se vrnemo k prvotni zgodbi. Naš zvesti bralec, odličen poznavalec terena, nam je sporočil, da se hlevska digitalizacija v svetu razvija z izredno hitrostjo, uspešno pa ji sledijo tudi v domačem podjetju Agro Digital. Ime podjetja je izmišljeno, saj si vsaj še nekaj časa na tem področju ne želijo konkurence. Gre za lep dokaz, da je moč uspešno povezati dve povsem različni gospodarski panogi, finančni inženiring in govedorejo, prekladanje denarja in delo v štali. Letos pozimi je finančna družba, recimo ji kar Bik Kojn, ki je obogatela z virtualno valuto, kupila veliko govedorejsko podjetje in v njihove štale takoj začela uvajati novosti.
Eno vam predstavljamo danes. Ker se finančniki odlično razumejo na finančne trge, zlasti pa na virtualni denar, so kravam ali bikom (odvisno, kaj imate v štali) za večjo produktivnost bodisi pri količini mleka ali pa rejenosti najboljših delov telesa za zrezke pred gobce namenili prenosne računalnike. Na njih jim izmenično predvajajo dogajanje na največjih svetovnih borzah, v New Yorku, Pekingu, Tokiu ..., da se lahko vseskozi prilagajajo trgu. Krave ali biki se potem potrudijo, dajo več mleka ali pa se bolj poredijo, odvisno od trendov na borzah. Če je bikovski trend, bikci poskušajo čim bolj napredovati na kilaži, če je trend medvedji, se krave ustrašijo in je zato mleka manj. Izkoristek goveda je tako optimalen – ko si domišljamo, da je denar vreden več, se živalce bolj potrudijo, ko imamo občutek, da vrednost denarja pada, se tudi naše živalce ne naprezajo.
Kot smo še izvedeli, bodo v podjetju Agro Digital v povezavi z izkušnjami Bik Kojna v prihodnje začeli tudi s filmsko produkcijo, s teleti bodo namreč snemali tele-novele, povezali se bodo z lesno industrijo, kjer bodo proizvajali nova ekološko izdelana vrata po sistemu »gleda kot tele v nova vrata«, ponovno bodo obudili stare sejmarske dneve s »kravjimi kupčijami«, izvajali pa bodo tudi tečaje tišine po metodi »ko jagenjčki obmolknejo«. Pa naj še kdo reče, da denar in zrezki ne gredo skup.