Lovrenc Košir, izumitelj poštne znamke

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (3)

Lovrenc Košir, ki se je rodil 29. julija 1804 v Spodnji Luši pri Škofji Loki, je bil na eni strani eden največjih slovenskih izumiteljev, saj je 'izumil' poštno znamko, istočasno pa tudi eden izmed najbolj oškodovanih, ker mu tega niso priznali.

V letih 1833 in 1834 je bil v poštni službi v Milanu, ki je tedaj pripadal takratnemu avstrijskemu lombardsko-beneškemu kraljestvu. Leta 1835 je bil premeščen na Dunaj, leta 1836 pa je prišel v Ljubljano kot računski uradnik ilirskega pokrajinskega državnega knjigovodstva. Tu je ostal do leta 1850. Pozneje je bival še v Zagrebu (1858–1874) in na Dunaju (1875).

Že v Milanu se je seznanil z zamudnim sistemom plačevanja poštnine v gotovini oziroma z uporabo žigosanega pisemskega papirja. Ob koncu leta 1835 je pri cesarsko-kraljevi dvorni blagajni na Dunaju vložil predlog, po katerem naj bi obračunavanje poštnine poenostavili z uporabo znamk v različnih barvah (barve naj bi bile odvisne od višine pristojbine). Toda njegov predlog je bil odklonjen kot neuporaben.

Košir se je kasneje v Ljubljani srečal s trgovskim potnikom Gallawayom iz Velike Britanije ter mu zaupal svoje načrte o reformi plačevanja poštnine. Domneva se, da je Gallaway to zamisel posredoval reformatorju angleške pošte Rowlandu Hillu, ki so mu kasneje prisodili izum znamke.

Ko se je začelo postopno uvajanje poštnih znamk, so Koširja pri reformi evropske pisemske pošte popolnoma odrinili. Zato je leta 1858 napisal javno spomenico o zgodovini znamke. V njej je poudaril veliko praktično vrednost in prihranek pri upravnih stroških. Naš izumitelj je dobil odgovor le od saškega predstavnika na Dunaju, ki mu je zasluge priznal in hkrati v Leipzigu sprožil upravni postopek, da bi zadevo preučila saška višja poštna direkcija. Na eni strani se je vse končalo s popolno Koširjevo zmago, vendar žal samo s 'tihim' priznanjem. Nadaljnja Koširjeva prizadevanja za priznanje njegovih avtorskih pravic so ostala neuspešna.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Tržiču se je 29. 6. 1812 rodil pisatelj, zgodovinopisec Peter Hicinger. Leta 1850 je sestavil prvi zemljevid v slovenščini.

V Kranju se je 29. 6. 1895 rodil orodni telovadec Peter Šumi. Na svetovnem prvenstvu v letih 1922 in 1926 je bil prvi v mnogoboju.

V Cerkljah na Gorenjskem se je 1. 7. 1858 rodil igralec in režiser Ignacij Borštnik.

V Hrastjah pri Kranju se je 1. 7. 1885 rodil politik Janez Brodar. Bil je predsednik Kmetske zveze kranjskega okraja in velik nasprotnik kmečko-delavskega gibanja.

V Poljanah nad Škofjo Loko se je 3. 7. 1868 rodil filozof in teolog Aleš Ušeničnik.

V gradu Turn v Potočah pri Preddvoru se je 4. 7. 1833 rodila pripovednica in pesnica Josipina Turnograjska s pravim imenom Josipina Urbančič Toman.

V Kranju se je 5. 7. 1643 rodil matematik Janez Jakob Olben.

V Kranju se je 5. 7. 1931 rodila alpska smučarka Slava Zupančič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 28. april 2020 / 07:52

Domovi niso bolnišnice

Zaposleni v domovih za starejše so z mirnim protestom opozorili, da so v času epidemije covida-19 prepuščeni sami sebi, da se domovi spreminjajo v bolnišnice, o stanovalcih pa se odloča mimo njih.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 18. november 2015 / 12:13

Četrt stoletja kasneje

Pred 25 leti so se v Poljčah člani tedanje vlade in poslanci koalicije Demos odločili, da bo referendum o odločitvi za samostojno državo 23. decembra 1990. So se Slovencem tedanje sanje ur...

Škofja Loka / sreda, 18. november 2015 / 12:09

Nov prostor Studia Miklavc

V Studiu Miklavc v Škofji Loki so prvi petek v novembru zaznamovali z dvema dogodkoma – prvim dnevom izida poštne znamke z motivom tekmovalnega čevlja za tek na smučeh Alpina ESK PRO, ki so ga oblikov...

Kranj / sreda, 18. november 2015 / 12:06

Sedem desetletij izobraževanja

S svečano akademijo v Kongresnem centru Brdo so v ponedeljek zaznamovali sedemdesetletnico Šolskega centra Kranj. Ob jubileju jih je že dopoldne obiskal predsednik republike Borut Pahor, ki si je vzel...

Gospodarstvo / sreda, 18. november 2015 / 12:02

Ujme »sekajo« po svoje

V gozdnogospodarski enoti Mežakla so v minulih desetih letih zaradi naravnih ujm posekali dve petini lesa več, kot so načrtovali. V zavodu za gozdove dajejo v načrtu za naslednje desetletno obdobje po...

Gospodarstvo / sreda, 18. november 2015 / 12:02

Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč

Kranj – Po podatkih geodetske uprave se je število prodaj kmetijskih in gozdnih zemljišč v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim prvim polletjem opazno zmanjšalo – pri kmetijskih zemljišč...