V dveh dneh nabral tisoč tristo rdečih polžev

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 7. julij 2015 / 10:56

Vladimir Marn iz Kranja je v dveh junijskih deževnih dneh nabral na vrtu 1351 rdečih polžev, letos jih je doslej že več kot pet tisoč.

Kranj – »Letos je rdečih polžev več kot v prejšnjih letih. V dveh deževnih junijskih dneh sem jih v zelenjavnem in sadnem vrtu nabral 1351, letos doslej več kot pet tisoč. Povzročili so mi že veliko škodo, predvsem na zelenjavi. Tako se mi je zgodilo, da sem v zelenjavnem vrtu posadil dvanajst sadik solate, a naslednje jutro so bile samo še štiri, a tudi te zelo močno objedene,« je povedal Vladimir Marn iz Stražišča, ki je poskusil pregnati polže z vrta že na različne načine, a doslej ni bil uspešen. Ob polžji nadlegi se počuti vse bolj nemočnega, zato bi rad strokovni nasvet, kako naj jih vendarle zatre. Ker en 'bojevnik' ob tolikšni razširjenosti ne pomeni veliko, predlaga, da bi se lova na polže lotili skupinsko.

Podnevi spijo, ponoči »delajo«

Natalija Pelko, specialistka za varstvo rastlin v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto, ugotavlja, da se polži množično pojavljajo po mili zimi ter vlažni pomladi in poletju. Običajno podnevi spijo v špranjah v zemlji, pod kamenjem, lesenimi trohnečimi deskami, v premokrem kompostu z veliko ostanki hrane, v živih mejah ... Na prosto prilezejo zvečer, ko se zrak ohladi in se zaradi toplote tal pojavi rosa, v deževnem in vlažnem vremenu pa jih najdemo na prostem tudi podnevi. So zelo prilagodljivi jedci, zaradi hrane se ponoči premaknejo tudi deset metrov, v povprečju pa v 24 urah količinsko pojedo hrane za polovico lastne teže. Največ škode povzročijo v vlažni pomladi na kalečih rastlinah in v toplih vlažnih poletnih mesecih na vrtninah, nekaterih sadnih vrstah, okrasnih rastlinah, grmovnicah in cvetju pa tudi na krompirjevih gomoljih, pesi, mladem ozimnem žitu in silažni koruzi. Škoda ni le neposredna, ampak tudi posredna in se kaže v slabši kakovosti in manjši količini pridelka.

Kako jih zatirati

Ker se rdeči polži zelo hitro razmnožujejo (samica odloži ob koncu poletja v različne razpoke, vdolbine in votline od trideset do tristo jajčec), se številni vrtičkarji in kmetje tudi na Gorenjskem sprašujejo, kako jih zatirati in kako preprečiti prekomerno škodo. »Najpomembneje je, da jih začnemo zatirati pred odlaganjem jajčec, jeseni in spomladi pa moramo pri obdelavi tal paziti na gnezda z jajčeci, da jih odkrijemo in uničimo,« svetuje Natalija Pelko, ki predlaga za zatiranje kombinacijo mehanskih, agrotehničnih, bioloških in kemijskih ukrepov. Z mehanskimi ukrepi, to je z zaščitnim pasom iz žagovine, hrastove skorje, lesnega pepela, kamene moke, žganega apna, apnenega dušika ali oljne repice, odvzamejo polžem vlago in preprečujejo prehod. Eden od ukrepov je postavljanje pasti v tla, tako da gladko posodo, veliko vsaj 20 krat 35 centimetrov, do ene tretjine napolnijo s pivom. Učinkovit, a dokaj drag ukrep je ograja iz pocinkane pločevine, ki preprečuje polžem prehod. Rešitev je tudi redno, dosledno ročno pobiranje polžev. Na biološki način jih je možno preganjati z naselitvijo njihovih naravnih sovražnikov, med katere sodijo krti, žabe, krastače, ježi, miši, ptice, pekinške race ... Med agrotehnične ukrepe uvrščajo obdelavo tal, s katero razdrejo naravna zavetišča polžev in spravijo jajčeca na prosto. Priporočajo bolj zgodnje spomladansko rahljanje zemlje in gnojenje le z dozorelim kompostom. Kemične metode, to je zatiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi, naj bi uporabili le na večjih površinah, kjer je druge ukrepe težko izvajati ali so škode zelo velike.