Od Balantiča v Kamniku do (še vedno) Tita na Bledu

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / ponedeljek, 6. julij 2015 / 11:41

Komentar članka Pesnik France Balantič razburil Kamničane (Gorenjski glas, 16. 6. 2015) in Cvetlični dnevi (spletna stran, 13. 6. 2015)

G. Čebašek ni razburil samo Kamničanov, ampak precejšen del Slovenije, vendar ne tako, kot je verjetno pričakoval. Dolgo časa prepovedani Balantič je bil mnogim poznan le kot domobranski pesnik, sedaj pa je prepoznan širši javnosti kot eden velikih pesnikov 20. stoletja. Mnogi ga postavljajo ob bok Prešernu.

Čez osemdeset slovenskih intelektualcev javno podpira za nekatere sporno preimenovanje knjižnice. Zanimivo je, da je kljub soglasni podpori svetnikov preimenovanju župan napovedal ponovno obravnavo, čeprav peticija niti ni bila vložena. Vprašanje je, zakaj so bili podpisi na peticiji uničeni? Kako bi/bo župan lahko preveril 'pregreto ozračje' in 'številne kritike in burne reakcije občanov'?

Poizkus utišanja Balantiča in pisanje v prvi osebi množine spominja na OF, ki je v času okupacije, ko je slovenski narod najbolj potreboval svojo besedo, zaukazal (pozabljeni?) kulturni molk. V OF (in Tito) so vedno govorili v imenu vseh. Na kakšni podlagi? Poizkus utišanja je bil nekaj dni pred blagoslovitvijo kapelice v Kamniški Bistrici, kjer so sedaj končno pokopane žrtve po koncu vojne. Provokacija? Po porazu nacizma in fašizma so v vzhodni in srednji Evropi zavladali komunistični sistemi, ki 'so bili brez izjeme značilni po množičnih kršenjih človekovih pravic'. (iz Resolucije 1481,Sveta Evrope, 2006). V to skupino spada tudi Jugoslavija/Slovenija, kjer so se 'hudo kršile človekove pravice' (iz Temeljne ustavne listine). 'Zaradi bridkih zgodovinskih izkušenj (…) je v slovensko ustavo vgrajen tudi njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema' (iz odločbe Ustavnega sodišča iz januarja 1998). Do svoje smrti je bil Tito predsednik take države oz. je vodil njen totalitarni režim.

Poizkusa ponovnega utišanja Balantiča in vsebine članka o blagoslovitvi kapelice in mnogih govorov ob Dnevu državnosti ta del zgodovine dobiva obliko 'kulturnega molka'. Verjetno ne zaradi nevednosti.

Povod za komentar na dogajanje okrog Balantiča z opozorilom na omenjeni citat US je bil nekaj dni prej objavljeni članek o Cvetličnih dnevih na Bledu na spletni strani Glasa in prispevek na RTV, ko so ob predstavitvi cvetličnih aranžmajev obakrat v ozadju pokazali Titovo sliko na steni paviljona Belvedere, ki spada pod Vilo Bled. V slučaj ne verjamem. V recepciji Vile je še večja Titova slika. Obe sliki sem videl na dan državnosti. Problematično je, da je Vila Bled del protokolarnega objekta Brdo. Se slutnja US uresničuje?

Kako le Tita opisujejo turistom? Kako bi bilo, če bi v dvorani na Brdu, kjer predsednik države sprejema predsednike držav, diplomate in poslovneže, visela tudi Titova slika? Je pri opisu njegove vloge v zgodovini Jugoslavije/Slovenije, Brda in Vile Bled še vedno 'kulturni molk'?

Pintar Franc, Bled