Slavku Avseniku v spomin (26. 11. 1929–2. 7. 2015)

Z žalostjo smo sprejeli vest, da se je 2. julija 2015 v 86. letu poslovil velikan slovenske narodnozabavne glasbe Slavko Avsenik. Bil je studenec, iz katerega so vrele narodnozabavne melodije, s katerimi sta z bratom Vilkom v novi glasbeni zvrsti – narodnozabavni glasbi – z ansamblom dosegla svetovno slavo. Številne narodnozabavne uspešnice, med katerimi je legendarna in ponarodela skladba Na Golici, ki je doživela kar šeststo predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Z njo so Avseniki začeli vsak nastop.

Novokomponirana narodnozabavna glasba

Harmoniki, ki jo je Slavko igral solistično, je želel dodati širši glasbeni izraz. Ker harmonika in bas že sama zahtevata, da se priključi še en instrument, je bil to klarinet, ki ga je igral brat Vilko. Leta 1953 je nastal Trio Slavka Avsenika. Hkrati je nastala potreba po dopolnilnem instrumentu in tako je bila v zasedbo instrumentov vključena trobenta kot naravna razvojna plat in posledica izraznega glasbenega iskanja. Po letu dni so v Gorenjski kvartet vključili še kitaro, ki prvotno ni bila teoretično zasnovana kot spremljevalni, ritmični in harmonsko povezovalen instrument, ker ima harmonika spremljavo že v sebi. Pokazalo pa se je, da je kitara nuja, in to se je potrdilo. Nastala je značilna Avsenikova zasedba v kvintetu z osnovno instrumentalno celico – harmoniko, ob njej pa so še klarinet, trobenta, kitara, bariton in bas. Tej značilni instrumentalni zasedbi je poln zvok dal še pevski duet, kasneje pa pevski tercet.

V času pogovora novembra 1989 je Ansambel bratov Avsenik aktivno nastopal. Slavko je že tožil o bolečinah v hrbtu zaradi teže harmonike. Ansambel je profesionalno nastopal do junija 1990. Zaradi bolečin v hrbtenici, ki so bile posledica vsakodnevnega večurnega igranja, je moral Slavko Avsenik odložiti harmoniko … Kasneje je delovala studijska zasedba Ansambla bratov Avsenik.

Slavko Avsenik je bil najprej ljudski godec. To preprostost in dostopnost je ohranil vse življenje. Bil je rad blizu ljudem, saj je izšel iz njih in se mednje rad vračal. V zlatih letih domačih nastopov so imeli Avseniki od gasilcev rezervirane termine za štiri leta naprej.

Ob nastanku so imeli muzikantje civilne obleke, potem pa so se oblekli v slovenske narodne noše in jih ponesli v svet. Imeli so več kot deset tisoč posnemovalcev. Ljubitelji so ustanovili sto petdeset klubov ljubiteljev Avsenikove glasbe.

Profesionalnost

Avseniki so vedeli, da sta Slovenija pa tudi Avstrija premajhni za profesionalno nastopanje in preživljanje samo z glasbo. Zato so hoteli osvojiti čim več evropskega glasbenega prostora, seveda pa so se morali marsičemu odreči in marsikaj žrtvovati …

Leta 1960 so s podpisom poklicne pogodbe člani ansambla stopili na pot profesionalcev.

Vilko Ovsenik, ki je bil zaposlen na Radiu Ljubljana, je ostal v Ljubljani in diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od ustanovitve je vodil glasbeni program Glasbenega založništva Helidon Založbe Obzorja Maribor in kot producent sodeloval v studiu pri nastajanju novih melodij Ansambla bratov Avsenik in osnoval razne zasedbe za studijske posnetke Avsenikove glasbe z godalnim orkestrom, zvoki violin … Kot duhovni vodja ansambla je bil v ozadju, skrbel je za priredbe Slavkovih viž, iskal primerne pisce besedil, vodil vaje in bil producent odličnih posnetkov tako za slovensko kot nemško tržišče.

Slavko in Vilko Avsenik sta ustvarila značilni instrumentalni kvintet, ki je utemeljil novo zvrst narodnozabavne glasbe. Potem ko je leta 1964 Ansambel bratov Avsenik prejel prvo zlato ploščo za prvi milijon prodanih plošč, so se začeli vrstiti uspehi.

Fenomen bratov Slavka in Vilka Avsenika je ustvaril več kot tisoč tipičnih Avsenikovih melodij, ki so posnete na več kot sto dvajsetih gramofonskih ploščah, kasetah in zgoščenkah.

Brata Avsenik pa sta tudi najbolj izvajana skladatelja folk glasbe v Srednji Evropi. Avseniki so bili uvrščeni v Guinnessovo knjigo rekordov 1987 kot najbolj ploden ansambel v folk glasbi.

Ponos Slovenije

Slavko Avsenik je bil skromen. Dosežke je pripisoval ustvarjalnim idejam in slučajem.

Bil je korekten, spoštljiv in odgovoren v profesionalnem odnosu do občinstva, organizatorjev in založnikov. Do sebe in glasbenikov pa perfekcionist in zahteven. Nenehno je vadil in pilil izvedbo. Imel je posluh za ljudi.

Plošče in kasete z njegovo glasbo so poslušalci razgrabili, na radijskih postajah je bila Avsenikova glasba med najbolj priljubljenimi. V zahvalo je prejel veliko priznanj: glasbenega oskarja združenja evropskih diskografskih hiš, zlato in platinasto medaljo Herman Löns nemškega ministra za kulturo, krono za najuspešnejšega skladatelja v srednjeevropskem prostoru za prodajo narodne in zabavne glasbe vseh časov nemškega združenja avtorjev vseh glasbenih zvrsti – GEMA iz Berlina … V tujini spoštovana komponista Slavko in Vilko Avsenik pa v Sloveniji še nista prejela najvišjega priznanja v kulturi. Naj Slavko Avsenik dobi Prešernovo nagrado za življenjsko delo se imenuje javna skupina na družbenem omrežju Facebook.

Brata Slavko in Vilko Avsenik sta prejela državno odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge na področju slovensko zaznamovane množične glasbene kulture doma in široko po svetu.

Avsenikovo glasbo je pred dvema letoma vpisal Slovenski etnografski muzej med slovensko nesnovno kulturno dediščino.

Slavko Avsenik je bil leta 1997 imenovan za častnega občana Občine Radovljica, za izjemne uspehe na področju narodnozabavne glasbe, ki so prispevali k ugledu občine v širši skupnosti. Skladba Viharnik vrh gora je postala uradna himna občine Radovljica. Ob 60-letnici Avsenikove glasbe je Občina Radovljica leta 2013 v krožišču na avtocestnem izvozu za Lesce postavila kip, ki s klaviaturo, harmonikami in tradicionalnim dežnikom simbolizira Avsenikovo glasbo.

Avseniki so bili in so prodajna uspešnica. Prodali so več kot 31 milijonov albumov. Za prodane plošče v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, Švici in na Nizozemskem so prejeli 31 zlatih, dve platinasti in eno diamantno ploščo. Avseniki so z uveljavitvijo značilnega glasbenega sloga pripomogli k večji prepoznavnosti Slovenije kot glasbeni ambasadorji Slovenije. Tudi po prenehanju aktivnega delovanja Ansambla bratov Avsenik je Slavko Avsenik veliko komponiral za ansambel Gašperji in zadnja leta za ansambel vnuka Saša Avsenika.

Moj rodni dom, moj rodni kraj

Jožovčeva gostilna v Begunjah na Gorenjskem je že več kot dvesto let družinska tradicija Avsenikovih. Po zaslugi Slavkove in Vilkove glasbe je postala pravi romarski kraj oboževalcev z vsega sveta.

Slavko Avsenik je uresničil očetovo željo in obnovil Jožovčevo gostilno in vrt.

Maja 1988 se je izpolnila želja staršev Slavka Avsenika, ki so znano več kot dvesto let staro gostilno Pri Jožovcu v Begunjah na Gorenjskem namenili Slavcu, da bo nadaljeval gostilniško tradicijo. V prvi fazi je bila odprta gostilna in jedilnica, leta 1989 še galerija Avsenik z likovnim razstaviščem in stalno zbirko Ansambla bratov Avsenik. Širok projekt je zatem nadgrajeval s pokritim vrtom in z večnamensko dvorano Pod Avsenikovo marelo kot prizorišče za številne glasbene nastope in televizijska snemanja.

Vključil je člane družine, ki so tesno povezani z umetnostjo. Profesionalnost teh generacij družine Avsenik se kaže v njihovem trdem in predanem poklicnem delu z umetniškim navdihom. Ženi Brigiti Avsenik pomeni veliko veselje galerijska dejavnost. Zbirka Ansambla bratov Avsenik se je razširila na vse dosedanje galerijske prostore in prerasla v samostojni muzej. V zgornjem delu je bila urejena tudi zbirka rodbine Avsenik z bivanjsko in gostinsko opremo prednikov. Razstavišče slikarskih del pa se je preselilo v prostore stare pošte v Begunjah, ki je nasproti gostilne Pri Jožovcu.

Sin Slavko ml. komponira in producira avtorsko glasbo za film, televizijo, gledališče in sodobno multimedijo, sin Martin je akademski slikar, sin Gregor je vodil gostilno in vsake dve leti organizira Festival Avsenik v Begunjah na Gorenjskem.

Slavko se je poslovil – ostaja večna Avsenikova glasba

Skladba Moj rodni dom, moj rodni kraj simbolizira Slavkovo dušo do Begunj na Gorenjskem, kamor se je vsak dan iz Ljubljane, kjer je živel, pripeljal, iz njega črpal motive za nepozabno, večno Avsenikovo glasbo in življenjske moči … Pri tem pa občudoval »prelepo Gorenjsko«, »prelepo zeleno Begunjščico« in deželo, v kateri »murke cveto« in ji s ponosom pravimo »Slovenija, od kod lepote tvoje«…

V boju s hudo boleznijo so mu žal pošle življenjske moči. »Žalostno poje zvon prek planjave« je motiv iz njegovega valčka.

Skladba Na avtocesti je simbolizirala potovanje muzikantov v tujino in vračanja v domače loge. V večne loge je odšel Slavko Avsenik, a njegova glasba ostaja z nami za vedno. Postala je del naše slovenske in svetovne kulture. Ob vseh pomembnih dogodkih nas spremlja in nas navdaja s ponosom in močnimi čustvi. Do Avsenikove glasbe imamo poseben odnos.

Slavko Avsenik se je poslovil.

Ostaja pa za vedno: po Avseniku – Avsenik z večno narodnozabavno glasbo.

Dr. Drago Papler

Avtor dr. Drago Papler je z družino Avsenik v letih 1988–1998 tesno sodeloval pri pripravi kronike Ansambla bratov Avsenik in pri izdaji zgoščenke 40 let Avsenikov – 40 let hitov, pri postavitvi galerije Avsenik, pri promociji izdaj nosilcev zvoka glasbene založbe Helidon in pri poročanju za medije. O Avsenikih je v teh letih redno pisal v Gorenjskem glasu.