Žilava dejstva o mesu

V Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) Mesne industrije Slovenije spodbujajo k povečanju deleža oskrbe z lokalno hrano. Ekonomski podatki namreč kažejo, da uvozimo vse več cenejšega in manj kakovostnega mesa iz tujine.

Mengeš – GIZ Mesne industrije Slovenije, reprezentativna organizacija slovenske mesnopredelovalne industrije, je pred nedavnim na gradu Jable organizirala strokovni posvet z naslovom Lokalno meso – tradicija in kakovost, namenjen predvsem predstavnikom javnih zavodov, ki so vezani na javna naročila. Spodbuditi jih namreč želijo k povečevanju deleža oskrbe z lokalno hrano in jih nagovoriti, da kot porabniki javnega denarja sledijo smernicam nacionalnega interesa. Javni zavodi za oskrbo s hrano porabijo več kot 120 milijonov evrov na leto, kar za domačo živilskopredelovalno industrijo predstavlja izjemno pomemben trg.

Kot je poudaril predsednik GIZ-a Mesne industrije Slovenije Izidor Krivec, je slovenska mesna industrija zelo izpostavljena tujim vplivom, podrejena močni mednarodni konkurenci in oslabljena zaradi kar 30-odstotnega sivega trga na tem področju. »Naša prednost je poreklo. Ker se javni zavodi odločajo v imenu najranljivejših skupin prebivalstva, je nujno spremeniti koncept 'najugodnejše ponudbe' in poenotiti koncept javnega naročanja. Rešitev je v sprejetju samozaščitnih ukrepov na ravni države, po vzoru drugih evropskih držav, ki domačim proizvajalcem zagotavljajo pravice do domicilnega trga in prednost pri oskrbi s hrano, tako prebivalcev kot javnih zavodov. Kupujmo slovensko in vsi bomo imeli nekaj od tega,« je povedal in dodal, da so se slovenski pridelovalci in predelovalci mesa odločili, da na podlagi Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov vstopijo v nacionalno shemo Izbrana kakovost in v letu 2016 začnejo s promocijsko kampanjo lokalno pridelanega mesa.

Ankete kažejo, da zaupamo slovenskemu

Lokalno hrano, kratke prehrambne verige in slovensko samooskrbo zadnjih nekaj let kot prioritetne izpostavljajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so leta 2013 objavili smernice in priporočila za javno naročanje živil. »Pritiskom se lahko upremo prav s promocijo domačega. Dostopnost tuje hrane ne bo problem, če bodo potrošniki razumeli razliko v ceni in kakovosti. Številne akcije že prinašajo rezultate,« je med predstavitvijo projektov, s katerimi se v tej smeri trudijo na ministrstvu, poudarila državna sekretarka Tanja Strniša. Za različne kampanje so v zadnjih treh letih namenili že 1,5 milijona evrov. Po javnomnenjskih raziskavah se število potrošnikov, ki preverjajo sestavo živil, povečuje, 68 odstotkov vprašanih pravi, da vedno bolj kupujejo slovensko, 75 odstotkov jih zaupa slovenski hrani in 32 odstotkov jih raje kupi slovensko, četudi je dražje. Količina lokalno pridelane hrana naj bi se povečevala tudi v javnih zavodih, kjer naj bi predstavljala skoraj 39 odstotkov, kar je devet odstotkov več kot pred uveljavitvijo Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.

Dnevno uvozimo petnajst tovornjakov mesa

Da pa ankete niso vedno pokazatelj realnega stanja, je zbranim predstavil eden od predavateljev, agrarni ekonomist, Kamničan dr. Aleš Kuhar z zgovornim predavanjem Žilava dejstva o slovenskem trgu z mesom, s katerim je predstavil bilančne podatke. »Čeprav je videti, da z omenjenimi kampanjami delamo 'prave stvari', ekonomskih učinkov ni. Leta 2000 je slovenska mesnopredelovalna industrija izvozila več mesa, kot ga je uvozila, danes pa je slika obrnjena. Vrednost uvoza se je povečala za 2,5-krat! A količina uvoza je zrasla bolj kot vrednost uvoza, kar pomeni, da uvažamo cenejše stvari. Uvozimo za 100.000 ton mesa letno, kar pomeni 4500 polnih vlačilcev, ali kar 12 do 15 'šleparjev' vsak dan!« Iz Litve tako denimo uvozimo kar enajst odstotkov, iz Poljske pa dvajset odstotkov govedine.