Rock Otočec za gurmane

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / ponedeljek, 29. junij 2015 / 07:49

Če povzamem besede enega gorenjskih obiskovalcev Gourmet & fun festivala IZBOR prejšnjo soboto v Deželi Kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem: »Fanta sta mislila dobro in žal mi je zanju. Ideja je res dobra.«

Glavna pri organizaciji sobotnega kulinarično-glasbenega dogodka sta bila Franci Kek, ki je znan po organizaciji Rock Otočca, in priljubljeni slovenski chef Tomaž Kavčič iz Dvorca Zemono. Festival je združil dobrojedce in ljubitelje vina in ker je dogodek obiskalo ogromno število navdušencev, ki so za vstopnice odšteli med 25 in 35 evri, še sreča, da je popoldne deževalo. Če bi sijalo sonce, bi bil obisk menda še večji, kar pa bi pomenilo še več lačnih ust in s tem posledično verjetno razočaranih obrazov.

Ker sem osebno pričakovala majhne, degustacijske porcije, sama najprej niti nisem opazila namrgodenih obrazov, ker je bila gneča tolikšna, da je hrane enostavno zmanjkalo, so pa bili tudi taki, ki so se naveličali čakanja v vrstah – takšnih in drugačnih, za hrano ali kozarec za vino. Simpatičen pa je bil spremljevalni program in verjetno tudi kakšna napovedana predavanja. Pa še dež je zvečer zamenjalo jasno nebo.

Predstavilo se je lepo število kuharskih imen in praktično najbolj znani slovenski vinarji, dva italijanska, nekaj pa tudi hrvaških. In pri vinarjih morda posebne gneče v zgodnjih večernih urah nismo opazili, ker se je vse nagnetlo okoli stojnic z znanimi kuharskimi imeni, kot so Ana Roš iz Hiše Franko, Gorenjci Uroš Štefelin iz Vile Podvin, pa Gašper in Vesna Čarman iz gostilne Pri Danilu; Teo Fernetich iz hrvaškega hotela in restavracije San Rocco. Prišel je tudi Hrvat Mate Janković, ki ga skupaj z že omenjenim Tomažem Kavčičem lahko spremljamo v reklamah za znanega nemškega trgovca pri nas, drugače pa se ga marsikdo spomni iz televizijke družbe slavnega ameriškega kuharskega popotnika Antonyja Bourdaina, s katerim sta raziskovala Hrvaško.

Kje pa so predstavniki Michelinovih zvezdic, sem glasno razmišljala in se pod dežnikom spopadala z A3-formatom, na katerem je bil zrisan zemljevid postojank z vinom in hrano. Restavracija Agli Amici iz Udin in pa La Peca iz Vicenze, obe lastnici Michelinovih zvezdic, sta se družili pod enim kozolcem, gneča pa je bila gromozanska predvsem pri La Peci, medtem ko postrežena (pica) margerita na žličko pri sosednji slavni mizi ni prepričala …

In končni vtis? Organizatorjema sicer klobuk dol, da sta na enem mestu zbrala toliko zvenečih vinskih in kuharskih imen, a pri organizacijskem pristopu, ki je bil morda odličen za dogodek, kot je Rock Otočec, kjer sta glavno vlogo igrala glasba in žur, vino ni odtehtalo. Ljudje so namreč prišli tudi s pričakovanji, da se bodo najedli ali vsaj poskusili nekaj malega, kar naj bi, na primer, odražalo restavracijo z Michelinovo zvezdico oziroma zvezdicami. Mislim, da so bili redki, ki so prišli na požrtijo, če se po domače izrazim; vemo pa, da kadar ljudje stojijo v vrstah za majhen krožnik hrane – pa naj bo to gasilska veselica ali festival na nivoju – se rado zgodi, da prerivanje in negodovanje zmagata nad vljudnostjo in prijaznostjo.

In če je Rock Otočec dobil pralnico s pravimi pralnimi stroji, potem verjamemo, da bo festival v prihodnosti doživel ponovitev, Kek pa bo zagotovo 'pogruntal', kako rokovati s tovrstno množico in nahraniti lačna usta.