Reboljada

V Spodnjih Pirničah pri Šmarni gori je bilo letos že štiriintrideseto srečanje rodbine Rebolj iz Kranja, potomcev po kranjskem posestniku Lovrencu Rebolju in njegovi soprogi Mariji Kokalj. Na srečanju se je zbralo 36 njunih potomcev in njihovih življenjskih partnerjev oziroma spremljevalcev – od najstarejše in edine še živeče njune 97- letne hčerke Lidije Rebolj do dve leti in pol stare prapravnukinje.

Vsakoletna družabna srečanja rodbine Rebolj iz Kranja – Reboljade – so se začela aprila 1976 v Ljubljani ravno po Lidijini zaslugi in v njeni organizaciji. Na njeno pobudo je Reboljada po letu 1992 postala tradicionalna. Po dvakrat ali enkrat so jih poleg Lidije dogovorno prirejali otroci takrat še živečih Lovrovih in Marijinih otrok.

Danes že 97-letna Lidija je v mladih letih kazala smisel za zbiranje fotografij, urejala je sezname prebranih knjig. Ko je dobila v roke nekaj listov očetovih spominov, se je odločila zbrati od vseh živečih Reboljev Lovrenčevega in Marijinega rodu njihove dotakratne življenjske zgodbe ter dostopne fotografije. Zbrano in urejeno kroniko je nameravala izdati za svoj osemdeseti rojstni dan 28. avgusta 1998, a je to storila leto dni kasneje. Kroniko družine Rebolj iz Kranja je izdala v samozaložbi v nakladi za vse Rebolje, za vse njihove življenjske sopotnike in za njihove potomce.

Na letošnjem srečanju Reboljev iz Kranja je o Lidijinem zbirateljskem, uredniškem in organizacijskem delu za nastanek družinske kronike spregovorila Lidijina hči, umetnostna zgodovinarka Tatjana Rebolj iz Ljubljane, ki je mami tudi pomagala pri nastajanju kronike. Pohvalila je prispevek Bojana Rebolja in njegove soproge Vande Bertoncelj Rebolj iz Kamnika k zbiranju in urejanju dokumentacije o Reboljevem rodu. Zboru Reboljev in sorodnikov pa je tudi sporočila, da bo sedaj hranil in urejeval dokumentacijo o Reboljevih iz Kranja in njihovih potomcih grafični oblikovalec Leon Rebolj iz Kranja.