Pelin je bil včasih zastopan v slehernem vrtu.

Grenčin poln pelin

Pravi pelin je najbolj znan po svojem izjemno grenkem in trpkem okusu, zaradi česar so ga pesniki vzeli za simbol bolečine in grenkobe, skratka hudega v življenju. V fitoterapiji pa so prav grenčine, ki jih v obilju vsebuje, pelinova glavna odlika. Zaradi njih slovi kot odličen lek za želodec, ki vzbuja tek, pospešuje prebavo in delovanje žolča, preganja vetrove, odpravlja napihnjenost ...

Pravi pelin (Artemisia absinthium), rastlina z aromatičnim vonjem in zelo grenkim okusom, obožuje suhe travnike in stare zidove, najpogosteje pa ga gojimo po vrtovih – vendar ne zaradi lepega videza, s katerim se rastlinica, ki jo prištevamo med plevele, ravno ne more pohvaliti, pač pa zaradi njenega močnega vonja, ki v okolici učinkovito preganja listne uši in druge škodljive insekte. No, tisti, ki nekaj damo na zelišča, jo seveda gojimo zaradi njenih silnih zdravilnih učinkov. Od julija do septembra nabiramo rumeno cvetoče poganjke in pritlične liste.

Preganja nejevoljo in morsko bolezen

Pravi pelin je že v davni preteklosti veljal za pravo panacejo, rastlino, ki zdravi vse bolezni. Rimljani so bili prepričani, da omogoča večno zdravje. Rimski filozof in sladokusec Lukrecij omenja, da so pelin uživali proti glistam, Galen ga je uporabljal kot zdravilo proti vročini. Znamenita medicinska šola v Salernu je učila, da pelin preprečuje morsko bolezen ter lajša bolečine v želodcu in živčno napetost. Hipokrat ga je med drugim priporočal proti zlatenici, tetanusu in za čiščenje maternice, Dioskurid pa je zapisal, da ogreva in pospešuje prebavo. V srednjem veku so z njim zdravili domala vse bolezni, od kuge, kolere, revme, angine, mumpsa, zobobola, skorbuta, vodenice, bledičnosti, želodčnih obolenj, morske bolezni do ohromelosti. Veljalo je tudi, da pelin na mah pomiri jeznorite in prepirljive ženske in preganja nejevoljo.

Pelin roža spravi vse naprej …

Pelin rožo ali pelinko, kot so pelinu svoj čas rekli, je v izdatni meri uporabljalo tudi slovensko ljudsko zdravilstvo. Veljal je za splošno zdravilo, ki ni smelo manjkati v nobeni domači lekarni, seveda tudi na domačem vrtu ne. Na spisku najbolj čislanih in največkrat uporabljenih zdravilnih rastlin, s katerimi so se zdravili naši predniki, zaseda pelin visoko drugo mesto, prehitel ga je le brin. Stare zeliščarske bukve o njem med drugim zapišejo sledeče: »Na vodi kuhaj pelin in pij, stori dobro v želodcu in iz njega spravi vse naprej. Kterga glava boli, da ne more spati inu misliti, skuha naj pelina na vodi, si ga obveže okoli al pa z jeshom opari in duha, bo zdrav.«

Lek za tek

Zelišče pelina v ljudskem zdravilstvu najpogosteje uporabljajo za dobro prebavo in tek. Pelin je krepčilo, zbuja izločanje žolča in kar hitro odpravi vsakršne prebavne motnje in napenjanje. Dr. Katja Galle-Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem piše: »V ljudski medicini velja za izredno dobro sredstvo pri slabem delovanju želodca, pri slabi prebavi in pri žolčnih težavah. Zaradi grenčin deluje pri slabem teku, pri prebavnih težavah, kot sta spahovanje in napet želodec ter trebuh; preganja vetrove in pospešuje delovanje žolča.« Z njegovo pomočjo lažje uženemo kronično zaprtje, zgago, neprijeten zadah iz ust, črevesne zajedavce. Priporoča se pri splošnem pomanjkanju prebavnih sokov in lenosti želodca, zato kot začimba sodi k mastnim jedem, ki jih naredi bolj prebavljive. Lajša tudi nekatere jetrne bolezni, odvaja vodo iz telesa in pomaga pri hujšanju.

Nadaljujemo prihodnjič, ko bomo spoznali še nekatere druge zdravilne odlike pelina, njegove zdravilne pripravke in opozorili pred pretiranim uživanjem pelinovega čaja in zlasti – absinta in pelinkovca. Že danes posvarimo, naj se pelinu v vseh oblikah strogo izogibajo nosečnice in doječe matere.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 6. oktober 2007 / 07:00

Računalnik in jaz: Zaljubi se na internetu

Časi starih romantikov so nepreklicno mimo. Peščica njih, ki je še ostala, se izgublja v nelojalni konkurenci in tekmuje z neenakovrednimi tekmeci. Včasih smo puncam nosili rože, jih zas...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Jeseničani niso hranili moči

Jesenice – Hokejisti Acroni Jesenic so pred okoli štiri tisoč navijači na predzadnji tekmi rednega dela lige EBEL v domači dvorani z do konca požrtvovalno igro premagali ekipo Liw...

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Častni občan je Boris Bregant

"Velikokrat sem rekel: jaz sem poplačan, če se ljudje nasmehnejo in mi pomahajo čez cesto," ob prejemu naziva častni občan Jesenic pravi Boris Bregant.

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Svetovljan, ki ne pozablja na svoje korenine

"Pravijo, da nihče ni prerok v domovini, jaz pa dobim kar nagrado rojstnega mesta! Skratka, najlepša hvala!" pravi prejemnik občinske plakete Miha Mazzini.

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Najbolj ponosen na monografijo Jesenic

"Nikoli nisem delal samo za denar, temveč predvsem z željo, da bi imele Jesenice kar največ od nas. Zato mi še danes največ pomeni, ko mi kolegi rečejo: To ste pa dobro naredili!" pravi dobitnik občin...

Splošno / petek, 9. marec 2007 / 06:00

Zobozdravnik, športnik, zbiratelj

"Ko gremo iz službe domov in kakšen kolega reče, za danes sem pa zaključil, se zame delo šele začne," pravi dobitnik plakete občine Jesenice Željko Jakelič.