Prva dama Hrvaške

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 14. junij 2015 / 15:04

Ko so se predsedniki držav zahodnega Balkana sprehajali po Piranu, je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović sredi tega lepega mesta izjavila, da je lep tudi pogled čez Piranski zaliv na hrvaško stran …

Predsednica o tem in onem

V Portorožu se je v začetku junija zgodil Summit100, srečanje poslovnih voditeljev JV Evrope. S svojim obiskom so ga počastili predsedniki držav Zahodnega Balkana. Med njimi je bila tudi nova hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović (roj. 1968 na Reki), ki je bila na ta položaj izvoljena v začetku leta. Mnogi med nami se bomo to poletje spet odpravili počitnikovat na hrvaško obalo, zato v nadaljevanju povzemam nekaj stališč hrvaške prve dame o raznih rečeh. Naj bo to nekakšna duhovna priprava na dopust v sosednji državi. Najprej o naših odnosih: »Glede slovensko-hrvaških odnosov me moti, da me ljudje največ sprašujejo o neurejenih vprašanjih. Mislim, da so naši urejeni odnosi veliko obsežnejši, imamo ogromno priložnosti, zato bi se morali bolj posvetiti pozitivnemu sodelovanju in povezovanju gospodarstvenikov z obeh strani meje, naših pristanišč in prometnih središč.« Predlaga več povezanosti med tremi največjimi severnojadranskimi pristanišči. »Že več let zagovarjam sodelovanje Reke, Kopra in Trsta, ki bi morali biti protiutež severnoatlantskim pristaniščem. Dokazano je, da tovor iz Sueškega prekopa prek pristanišč na severu Jadrana evropske cilje doseže teden ali celo deset dni hitreje. Za to potrebujemo sodelovanje in novo infrastrukturo.« O razmerah v njeni državi: »Ob spremljanju razmer na Hrvaškem so me dokaj neprijetno presenetile čedalje hujše delitve na podlagi ideologije. Delitve na podlagi tega, kar kdo misli o 2. svetovni vojni, o Josipu Brozu - Titu, pa tudi glede vprašanj, ki bodo nekoč morda bistvena, na primer vprašanja uporabe marihuane v zdravstvene namene, seveda tudi vprašanje splava.« Skrbi jo veliko odseljevanje. »Zadnja tri leta je odšlo s Hrvaške okoli sto tisoč ljudi. Veste, kaj pomeni ta številka za državo, ki ima malo več kot 4.300.000 prebivalcev? Odhajajo predvsem mladi, izobraženi ljudje, dogaja se beg možganov. To seveda zavira raziskave, izobraževanje, inovacije, ki so pogoj za napredek družbe.« O krizi: »Kriza je posledica več dejavnikov, tudi svetovne gospodarske krize in recesije. Leta 2008 se je na Hrvaškem žal začelo gospodarsko nazadovanje, ki ga še vedno nismo premagali. Nočem kazati na krivce, a dejstvo je, da je sedanja vlada na oblasti že četrto leto, pozitivne posledice njenih ukrepov bi se že morale poznati.« O očitkih, da je nacionalistka in populistka: »Ljudi, tudi mene, ki na nogometnih tekmah vedno nosim državni dres, so začeli imenovati populiste, in še huje – nacionaliste, ker smo ponosni na svojo državo in na svojo reprezentanco. To ne pomeni, da omalovažujemo druge, ravno nasprotno: mislim, da zavedne in samozavestne države lahko bolje sodelujejo z drugimi.« In ne nazadnje o njenem odnosu do ustanovitelja hrvaške države: »Predsednika Tuđmana osebno nisem poznala, imela pa sem priložnost videti, kako dela. Začela sem ga globoko spoštovati zaradi modrosti, ki jo je pokazal na začetku domovinske vojne, ko je bilo na Hrvaškem hudo, ko je bila Hrvaška žrtev srbske agresije, ko je bilo treba osvobajati območje.« (Vir: MMC RTV SLO) Če bi jo sodili po besedah, bo prva dama sosednje države kos svojemu položaju.

Macbeth v Cannesu – Basri

Zakaj so nekateri umetniški liki večno aktualni? V Cannesu je filmski igralec Michael Fassbender, ki igra glavno vlogo v novi filmski upodobitvi Shakespearove tragedije Macbeth, odgovoril takole: »Nikoli prej mi ni padlo na pamet, da ta lik trpi za posttravmatsko stresno motnjo … To je bil vojak, ki se iz meseca v mesec, iz dneva v dan prebija skozi krvave bitke. Ubija z rokami. Zariva svoj meč v meso in med kosti. In če se to ne posreči, pobere kamen in ga uporabi …« Film, ki ga je režiral Avstralec Justin Kurzel, se začne s prizorom, v katerem zakonca Macbeth »uspavata« enega izmed svojih otrok. Pozneje se Macbethu med bitko pred očmi pojavljajo halucinacije čarovnic in prerokbe njegovega tiranskega vzpona na oblast. »Za vojake, ki se vračajo iz Iraka ali Afganistana, vemo, da so imeli podobne halucinacije.« Tako Fassbender, ki doda: »Lahko bi se sprehajal po La Croisette (zvezdniška promenada v Cannesu) in kar naenkrat si v Basri. Vse je Basra.«

Nemški dolg slovenskim izgnancem

»Nemčija je Sloveniji ogromno dolžna, pričakujemo, da bodo plačali vsaj 3,5 milijarde evrov, da bi lahko vsaj delno poravnali upravičencem vojno škodo. Vendar če hoče to država doseči, mora postaviti zahteve.« Tako Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije. V primeru, da Nemci poravnajo ta račun, jim lahko Telekom Slovenije kar podarimo.