Ob Dnevu Alpske konvencije

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Kranjska Gora / petek, 5. junij 2015 / 09:13

V Mojstrani živahno ob šestem Dnevu Alpske konvencije. Demografski trendi v Alpah: izobraženi mladi odhajajo, delavci v turizmu in gostinstvu prihajajo od drugod in spreminjajo tradicionalno podobo alpskih krajev.

Mojstrana – »Kazalci kažejo na povečan indeks staranja prebivalstva v primerjavi z drugimi deli države, tako v Sloveniji kot drugod,« je poročila in statistike, ki so jih predstavili na posvetu v okviru šestega Dneva Alpske konvencije pretekli konec tedna v Mojstrani, povzel Miro Eržen, vodja Slovenskega planinskega muzeja in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. »Migracija, posebno mladih z visoko izobrazbo, ki v svojih krajih ne najdejo zaposlitve, je še vedno zelo močna. Govorimo torej o begu možganov po eni strani, po drugi pa v razvitih alpskih državah, ki imajo razvit turizem in potrebujejo storitve na tem področju, na ta območja prihajajo ljudje od drugod, se tu naselijo in delajo, pri čemer pa se bistveno spreminja tradicija in povezanost s krajem, ki temelji na stoletnih izročilih in zaradi katere obiskovalci pravzaprav prihajajo v alpske kraje. Slika se torej spreminja in trendi so skrb vzbujajoči,« opozarja Eržen. In rešitev? »Kar lahko na tem področju naredijo lokalne skupnosti, so najprej temeljiti razvojni načrti, zaradi katerih bi mladi lahko videli priložnost v tem, da ostanejo doma. Po drugi stran bi se morali začeti intenzivneje, tako kot to že delajo v sosednji Avstriji, izobraževati za poklice, ki bodo omogočili, da se turizem razvija. Saj ni nujno, da z univerzitetno diplomo lahko delaš samo na inštitutu ali laboratoriju ...« Kot sta pokazala tako razprava kot statistično poročilo, Slovenija na področju demografije bistveno ne odstopa od drugih alpskih držav.

Zanimiv način, kako turizem tudi v manj izpostavljenih krajih lahko postane dejavnost, ki bi lahko spremenila negativne demografske trende, je projekt Planinske vasi. Pred desetimi leti ga je uspešno začela avstrijska planinska zveza, zdaj ga že razvijajo na Bavarskem in Tirolskem, zanj se zanima tudi Slovenija. »Gre za uvajanje sonaravnega trajnostnega razvoja turizma v krajih, ki sicer živijo v senci velikih turističnih centrov, imajo pa naravne danosti s področja gorništva, tradicijo in predvsem zavedanje prebivalstva, da si želijo take vrste razvoja. Gre za znamko, ki obiskovalcem zagotavlja, da bodo lahko uživali v neokrnjeni naravi in se ukvarjali z gorskimi športi na način, ki ne prizadeva narave,« pojasnjuje Miro Eržen. V ta projekt je v Avstriji vključenih dvajset krajev, v Sloveniji bi za vključitev vanj pogoje lahko izpolnjevalo Jezersko. »V naslednjih mesecih pričakujemo nadaljevanje aktivnosti na tem področju in upam, da bomo lahko že čez kakšno leto lahko govorili o prvem slovenskem kraju, ki bo nosil blagovno znamko Planinske vasi.«

V soboto se je glavnina dogajanja v okviru Dneva Alpske konvencije preselila v alpske doline, kamor so se številni obiskovalci na vodenih izletih odpravili peš ali na kolesih. Organizatorji so namreč pripravili rekreativno kolesarjenje v Krmo, pohod do Pocarjeve domačije v dolini Radovne ali po poti Triglavske Bistrice v dolini Vrata, bogat spremljevalni program pa se je ves dan odvijal pri Slovenskem planinskem muzeju. Za otroke so organizirali delavnice, obiskovalci so se lahko preizkusili na plezalnem stolpu in si ogledali uprizoritev reševalne akcije gorskih reševalcev Društva GRS Mojstrana. V nedeljo je bil v sklopu prireditve na sporedu še planinski pohod na Dovško Babo.