
Primer Radan še odmeva
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predsednika sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tomaža Glažarja ta teden pisno pozvala, da v sklopu svojih pristojnosti svet začne s postopki za ugotavljanje odgovornosti vodstva UKC Ljubljana v zvezi z razmerami na nevrološki kliniki.
Vodstvo ne namerava odstopiti
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je že prejšnji teden zaradi primera Radan vodstvo UKC Ljubljana in strokovnega direktorja nevrološke klinike pozvala k odstopu. Nekdanjega zdravnika na nevrološki kliniki UKC Ljubljana Ivana Radana policija namreč sumi storitve 24 kaznivih dejanj, tudi sedmih umorov bolnikov. Ob tem so v javnost prišle še informacije o domnevno slabih odnosih in drugih nepravilnostih na nevrološki kliniki. Vodstvo in strokovni svet UKC Ljubljana sta ministričin poziv k odstopu zavrnila. Po njihovem prepričanju je nevrološka klinika, UKC Ljubljana in tudi celotno slovensko zdravstvo postalo talec enega človeka, ki so ga vodili dvomljivi vzgibi. Z izjavami vodstva UKC ministrica ni želela polemizirati, saj po njenem sprevračajo pogled z bistva problema, to je dejstva, da na nevrološki kliniki ni prišlo samo do enega odklona, ampak po podatkih tožilstva med drugim za kar sedem sumov umora. O odgovornosti vodstva UKC v primeru Radan je včeraj razpravljal tudi svet UKC.
Slovenija naj bi sprejela 702 begunca
Evropska komisija je v sredo predstavila predlog za razporeditev Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v Italijo in Grčijo, po celotni Evropski uniji. Slovenija naj bi po izračunih, ki so jih pripravili v Bruslju, sprejela 1,24 odstotka teh oseb iz Italije in Grčije, kar pomeni 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav pa naj bi jih sprejela 207, torej skupaj 702 begunca. Po tem ključu naj bi v prihodnjih dveh letih prerazporedili 40 tisoč oseb iz Sirije in Eritreje, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, v druge članice unije. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so v ti dve državi vstopili lani. Na ta način želijo zagotoviti solidarnost pri soočanju s perečim pritokom beguncev, zlasti Sircev, Eritrejcev, Nigerijcev in Somalcev, ki poskušajo čez Sredozemlje ubežati nasilju in revščini v svojih državah. Samo letos je pri prečkanju morja življenje izgubilo več kot 1800 beguncev.
Med mladimi manj kadilcev
V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju tobaka, umre deset oseb, četrtina od teh že pred 60. letom starosti. Stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kajenja predstavljajo okoli pet odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, kar je znatno več, kot država pridobi iz tobačnih trošarin, so pred Svetovnim dnevom brez tobaka, ki ga zaznamujemo 31. maja, sporočili z ministrstva za zdravje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri nas še vedno kadi četrtina odraslih prebivalcev, spodbudno pa je, da so v najnovejši raziskavi med mladimi zaznali zmanjšanje kajenja. Ministrstvo za zdravje je že začelo s postopkom prenosa nove tobačne direktive EU v nacionalno zakonodajo. Direktiva med drugim uvaja prepoved značilnih okusov cigaret, kot sta na primer mentol ali vanilja, velika slikovna zdravstvena opozorila, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, možnost prepovedi prodaje tobačnih izdelkov preko spleta in ureja področje elektronskih cigaret in zeliščnih izdelkov za kajenje.
Predsednik vlade na obisku pri papežu
Predsednik vlade Miro Cerar je danes na uradnem obisku v Vatikanu, kjer se bo srečal s papežem Frančiškom. Premierjev obisk pri papežu bo v prvi vrsti namenjen poglabljanju ter krepitvi odnosov in dialoga med Slovenijo in Svetim sedežem, izmenjala naj bi tudi stališča o razmerah v svetu s poudarkom na kriznih žariščih na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, ki odpirajo predvsem številna težka humanitarna vprašanja, vključno z migracijami. Predsednik vlade se bo ob tej priložnosti sestal tudi z vatikanskim državnim tajnikom Pietrom Parolinom, s katerim bosta izmenjala stališča do razmer in možnosti delovanja na Zahodnem Balkanu in v Ukrajini. Pred današnjim obiskom pri papežu se je predsednik vlade v ponedeljek srečal s slovenskimi škofi, člani Slovenske škofovske konference (SŠK). Ugotovili so, da so odnosi med državo in Cerkvijo dobri, dogovorili pa so se tudi za nadaljnji dialog med vlado in SŠK.