Odprtja razstave Dušana Lipovca v Galeriji Miha Maleš so se udeležili številni njegovi prijatelji in znanci. Mnogi med njimi so njegova dela posodili za razstavo, ki jo je postavila kustosinja Saša Bučan. / Foto: Igor Kavčič

Lipovčeve in naše krajine

V Galeriji Miha Maleš so ob 10. obletnici smrti slikarja, likovnega kritika in pesnika Dušana Lipovca (1952–2005) v torek odprli spominsko razstavo njegovih likovnih del.

Kamnik – Dušan Lipovec je bil nedvomno eden najbolj prepoznavnih kamniških umetnikov, saj ga zagotovo ni tamkajšnjega ljubitelja umetnosti, ki ga ne bi poznal – bodisi po likovnih delih in kulturnem delovanju bodisi po njegovi siceršnji človeški pojavnosti. Tokratna razstava je, kot je povedala avtorica izbora del in same postavitve kustosinja Saša Bučan, hkrati tudi njena izpolnitev obljube na lanskoletnem tradicionalnem likovnem ekstemporu Pod skalo, ki ga organizatorji vsako leto prirejajo in posvečajo prav Lipovcu v spomin. »Danes na tem mestu lahko rečem, da mi je v veliko veselje tudi širši publiki predstaviti del njegovega obširnega opusa,« je pred številnimi obiskovalci, ki so si v torek prvi ogledovali razstavo, povedala Bučanova, ki je dela zbirala pri različnih zasebnih lastnikih in v nadaljevanju opravila tudi kompetenten izbor, saj je bilo slik, ki so bile na voljo za popis, kar precej.

»Lahko rečem, da gre za nekakšen prerez slikarstva Dušana Lipovca skozi različna ustvarjalna obdobja. Odločila pa sem se, da del ne razstavim kronološko, ampak po krajinski motiviki. Prav krajina je bila eden njegovih najbolj značilnih likovnih izrazov,« razloži Saša Bučan in dodaja: »Tako imamo v prvi sobi predvsem njegov Kamnik, ki mu sledijo različni krajinski motivi primorskega pejsaža, predvsem iz Dalmacije, pa njemu tako ljube Dolenjske, v zadnji sobi pa predstavljamo tudi njegov abstraktni ekskurz, ki ga je raziskoval v osemdesetih letih.« Skupaj je na ogled približno sedemdeset del v različnih tehnikah, od olj na platnu, akrilov na različnih podlagah do akvarelov, gvašev … Bržkone gre za eno največjih razstav Lipovčevih del doslej. Zahvala za tako celovito razstavo gre tako tudi številnim zasebnim lastnikom, predvsem njegovim prijateljem, znancem, tudi podjetjem, ki so slike posodili za razstavo. Da je bila njegova dolgoletna življenjska sopotnica Nataša Petrič pripravljena povsem izprazniti stene svojega stanovanja, saj je za razstavo posodila kar enajst del predvsem iz Lipovčevega zgodnjega obdobja, izvemo med drugim.

Dušan Lipovec je leta 1977 diplomiral na Likovni akademiji v Ljubljani pri prof. Andreju Jemcu, študijsko se je izpopolnjeval tudi v Kanadi. Bil je tudi likovni kritik, predan poeziji, raziskoval pa je tudi fotografijo in oblikovanje. Veliko je samostojno razstavljal, sodeloval na skupinskih razstavah, zelo rad pa se je udeleževal tudi likovnih kolonij, ki so bile tudi razlog, da ga je kot slikarja uspela zapeljati narava. Mnoge njegove krajine, narejene v naravi po naravi, njegovo likovno delo, predvsem hitre zapise v akvarelu in gvašu, označujejo kot nekakšen popotniški dnevnik. Pot v slikarjevo notranjost. Bil je med pobudniki likovniki, ki so leta 1971 ustanovili skupino Nova, s katero so želeli prebuditi razstavno dejavnost v Kamniku. Tistega leta so tudi organizirali prvo skupno predstavitev v dvorani danes že nekdanje galerije Veronika.

Kot je še povedala avtorica postavitve, je ta spominska razstava velikega pomena, saj gre nedvomno za najbolj znanega kamniškega slikarja zadnjega časa. Čeprav je veliko slikal izven svojega rojstnega mesta, se je vedno znova vračal. Ali kot je ob odprtju, na katerem je njegovo poezijo bral Tone Ftičar in na harmoniko zaigral Jonas Tomšič, dejal župan Marjan Šarec, nam med drugim avtor ponuja pogled na Kamnik, kot ga je videl on sam in kot bi najbrž želel, da ga vidimo tudi mi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 4. november 2014 / 12:30

Teden kulturne dediščine primer dobre prakse

Škofja Loka – Ko je oktobra v Sloveniji potekal teden kulturne dediščine, je Zavod RS za šolstvo v Radovljici pripravil regijski posvet Kako s kulturo izboljšamo otrokom in mladostnikov vsakdan. Ob...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 19. februar 2010 / 07:00

Ema je odskočna deska

Pred Emo smo se pogovarjali z Darjo Švajger, edino slovensko pevko, ki ji je kar dvakrat uspelo zmagati na tem izboru in zastopati našo državo na Eurosongu. Na Eurosongu je bila posebej uspešna leta 1...

Kronika / petek, 19. februar 2010 / 07:00

Nemirna tla pod Naklim

Ta teden so se v okolici Naklega tla kar petkrat stresla, sicer šibko, a še vedno dovolj, da so se nekateri ustrašili, da gre za napoved večjega potresa.

Škofja Loka / petek, 19. februar 2010 / 07:00

Vsi niso izpadli iz evropskih virov

Gorenjski projekti gradnje vodovodov in kanalizacij ter čistilnih naprav iz evropskih kohezijskih virov so pod vprašajem, vendar ne vsi. Iz projektnega sveta kohezijskega projekta na Škofjeloškem nam...

Kultura / petek, 19. februar 2010 / 07:00

Svetoduški veseli Matiček

Pretekli teden je igralska skupina KUD Ivan Cankar od Sv. Duha premierno uprizorila Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Matija Milčinskega.

Humor / petek, 19. februar 2010 / 07:00

A uganeš, kdo sem jaz?

Letošnji pust je bil živahen tudi med slovenskimi politiki. Nekateri izmed njih so si nadeli različne maske, Mali brat sem jih znal odkriti, kaj pa vi.