Erjavec ne da Triglava

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 22. maj 2015 / 13:01

Ta teden sta se prvak stranke DeSUS Karl Erjavec in finančni minister Dušan Mramor pregovarjala, ali Zavarovalnico Triglav uvrstiti med strateške državne naložbe.

Zaplet zaradi Zavarovalnice Triglav

V tednu po sprejemu predloga strategije upravljanja državnih naložb s klasifikacijo na vladi je najbolj odmevala odločitev, da Zavarovalnico Triglav le začasno uvrstijo med strateške naložbe, saj temu odločno nasprotuje zunanji minister in predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki prejšnji teden na seji vlade ni bil prisoten, so pa s takšno rešitvijo predstavniki upokojenske stranke soglašali na koalicijskem vrhu pred sejo vlade. Z Erjavcem se je ta teden sestal tudi finančni minister Dušan Mramor, ki pa Erjavca ni uspel prepričati, zakaj Zavarovalnica Triglav ne more biti strateška naložba. Po srečanju je prvak DeSUS dejal, da pričakuje, da bo na naslednjem sestanku z Mramorjem zavarovalnica že uvrščena med strateške naložbe, medtem ko je finančni minister dejal, da bodo iskali skupno rešitev. DeSUS po Erjavčevih besedah pri večinskem državnem lastništvu Zavarovalnice Triglav vztraja zaradi slabih izkušenj z drugimi prodanimi podjetji, kot so hoteli na obali, Žito in Mercator. Zavarovalnica Triglav po njegovih besedah dobro posluje, krepi dobičke, zrasla je tudi vrednost delnice, zato ne vidi razloga, da bi hiteli z dokapitalizacijo ali prodajo Zavarovalnice Triglav. Ali bo DeSUS uvrstitev Zavarovalnice Triglav med strateške naložbe pogojeval z nadaljnjim sodelovanjem v koaliciji, ni znano. Po strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo je potrdila vlada, pod strateške naložbe, v katerih bo država zadržala vsaj 50 odstotkov in delnico, sodi 24 podjetij, med pomembne 21, ostala podjetja pa so portfeljske naložbe, ki jih bo upravljavec Slovenski državni holding lahko prodal.

Podprli zakon o prikritih grobiščih

Državni zbor je ta teden s 36 glasovi za in 23 proti v prvem branju podprl predlog zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil opozicijski NSi. Predlagatelji želijo z zakonom urediti postopke do trenutka, ko se neko grobišče vpiše v register in se uvrsti v kategorijo vojnih grobišč. S tem po besedah predsednice NSi Ljudmile Novak želijo pomagati pri izpolnjevanju civilizacijskih norm, kot so pokop po vojni pobitih, pravica do groba in pravica do spomina. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pa je dodal, da si prizadevajo, da bi Slovenci zaključili to poglavje zgodovine s spoznanjem, da »smo vsi del istega narodovega telesa«. Poslanci so se v razpravi strinjali, da je dostojen pokop žrtev vojnega in povojnega nasilja civilizacijska norma, a so različno gledali na uresničitev tega cilja, mnogi pa so bili mnenja, opozarjali, da že obstoječi zakon omogoča dostojen pokop umrlih. Podporo zakonu je v pismu premierju Miru Cerarju ta teden izrazil tudi predsednik komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč Jože Dežman.

Priprti zdravnik na zdravljenju

Ljubljanska preiskovalna sodnica je za odpuščenega zdravnika ljubljanske nevrološke klinike Ivana Radana odredila enomesečni pripor, na kar se bo njegov zagovornik Milan Krstić pritožil. »Pričakujemo, da bo ta sklep razveljavljen, če se to ne zgodi, pa je slovensko sodstvo potrebno resnega remonta,« je dejal. Radan je menda pod težo obtožb že prvi dan pripora skušal storiti samomor, zato se sedaj zdravi v kliničnem centru. Zdravniku sicer očitajo več kot 20 kaznivih dejanj, med drugim sedmih umorov bolnikov z infuzijo. Odvetnik je vse obtožbe označil za neumnost. Policija naj bi sicer preiskovala 40 smrti bolnikov, ki jih je zdravil omenjeni zdravnik. Radana so začeli preiskovati v začetku leta, ko je v javnost pricurljala informacija, da naj bi zdravnik na oddelku za intenzivno nego nevrološke klinike 83-letnemu neozdravljivo bolnemu bolniku skrajšal življenje s kalijem.

Goljufali pri prodaji medicinskih pripomočkov

Finančna uprava RS je ta teden sporočila, da je v preiskavi dveh slovenskih družb, ki se ukvarjata s prodajo medicinskega materiala, ter društva in dveh avstrijskih družb ugotovila nepravilnosti pri obdavčitvi fizičnih in pravnih oseb. Na podlagi preiskave so jim naložili plačilo dodatnih davkov v višini skoraj 700.000 evrov, obvestili pa so tudi pristojne institucije. Kot so razložili, sta se družbi ukvarjali s prodajo medicinskega materiala, farmacevtskih izdelkov in medicinskih potrebščin slovenskim bolnišnicam, preko povezanih družb v Avstriji pa sta lastnikom, zaposlenim in drugim fizičnim osebam v obdobju od leta 2009 do 2013 izplačali dohodke, ki niso bili prijavljeni. Finančna uprava je v finančni preiskavi za 27 fizičnih oseb pridobila podatke o nenapovedanih dohodkih v višini 1,16 milijona evrov.