"Občutek, da je bil nekdo v tvojem stanovanju, je grozljiv!"
Iz hiš v Kranju so vlomilci odnašali dokumente, denar, parfume, mobitele, fotoaparate, plašče ... "Težko je živeti z občutkom, da ti je in ti lahko še vedno nekdo vlomi v stanovanje. Poznam primere, ko so se ljudje po takem dogodku celo preselili," pravi psiholog Peter Umek.
Kranj - Letošnje poletje je bilo na območju, ki ga pokriva Policijska postaja Kranj, več vlomov kot v preteklih letih, je za Gorenjski glas (op.: 14. avgusta) povedal komandir Policijske postaje Kranj Mitja Herak. Podrobnosti zaradi kriminalistične preiskave ni želel razkriti, a več o številnih vlomih na območju Kranja, predvsem Primskovega, pa tudi Mlake in sosednjega Šenčurja od policije nismo izvedeli niti prejšnji teden. Ali lahko v teh primerih govorimo o profilu storilca/ev, smo vprašali profesorja za kriminalistično psihologijo dr. Petra Umeka. »Težko, lahko samo predvidevam. V primerih, ko gre za več zaporednih vlomov v določenem času v naselje, sosesko, gre ponavadi za več vlomilcev in ne samo za enega. Ker so v Kranju iz stanovanj odnašali parfume, sušilnike za lase, posodo, gotovino iz denarnic, torej manjše stvari, gre običajno za vlomilce, ki so odvisniki od drog.«
Premetali so stanovanje
Govorili smo z nekaterimi prebivalci soseske Primskovo, ki so jim vlomili v hiše. Janez Dolinar je povedal: »V hišo so vlomili 19. julija, med prvo in četrto uro ponoči. Vlomilci so mi premetali stanovanje in odnesli mobitel, še zapakiran sušilnik za lase, dva parfuma, pred nekaj dnevi sem ugotovil, da so ukradli tudi potni list. Občutek, da je bil nekdo v tvojem stanovanju, je grozljiv! Si popolnoma nemočen in nezaščiten! Po mojih informacijah je bilo v Kranju od sredine julija do danes približno sedemdeset vlomov, samo na ožjem območju Primskovega okoli dvajset, in kot mi je znano, storilcev policisti še niso našli. Že več kot mesec dni slabo spim. Nekajkrat sem poklical na policijo, kako daleč so. Rekli so mi, da podnevi in ponoči nadzirajo okoliš s policijskimi vozili in s policisti v civilu, a moram povedati, da te navzočnosti ne čutim.«
Vlomili so tudi v hišo Vide Jermančič. »Ko sem v noči po vlomu poklicala na policijo, so rekli, da sem že četrta to jutro. Vlomili so mi 19. julija, medtem ko sem spala. Iz denarnice so mi ukradli deset evrov, denarnico pa odvrgli pred hišo. Vrata spalnice so bila, ko sem se zbudila, odprta, prav tako vhodna vrata. Vlomili so skozi pritlično okno, ki je bilo odprto »na kiper«. Odtlej vsa okna ponoči zapiram.« Alenka Pertot pa je povedala: »V hišo so nam vlomili v noči s 17. na 18. avgusta. Tega dne smo se pozno zvečer vrnili z dopusta, z možem sva šla spat okrog pol enih ponoči, hčerka okrog druge ure. Vlomili so med drugo in peto uro skozi kletno okno. Odnesli so nam potne liste, sončna očala, fotoaparat, mobitele, denarnice s karticami (brez gotovine), jedilni pribor, iz garderobne omare dva plašča, tri zimske bunde, tri termo velurje, troje parov čevljev. Zjutraj, ko smo se zbudili, so bila okna in vrata odprta, nekaj stvari je bilo odvrženih po tleh okrog hiše. Vlomilci so našli tudi rezervne ključe od avta, prebrskali avto in iz njega odnesli nekaj malega gotovine, ključe pa so pustili v avtomobilskih vratih. Ja, občutek je vse manj kot prijeten po vsem tem ... Tisto noč so vlomili še v tri hiše.«
Poseg v zasebnost
Kaj doživlja človek, ko mu nekdo vlomi v dom, ko mu razmeče in stika po stanovanju, smo vprašali psihologa Petra Umeka. »Naše raziskave so pokazale, da se ljudje po vlomu nelagodno počutijo v svojem stanovanju. Ne gre toliko za to, kaj so jim vlomilci odnesli, ampak vlom občutijo kot poseg v svojo zasebnost. Dogodilo se je že, da so po vlomu vso obleko podarili humanitarnim organizacijam ali pa so jo kar zažgali. Neprestano se počutijo negotove in spremenijo utečene navade, v stanovanje dajo dodatno osvetlitev, namestijo varnostne ključavnice, kupijo psa čuvaja, ne upajo si na dopust ... Težko je živeti z občutkom, da ti je in ti lahko še vedno nekdo vlomi v stanovanje. Poznam primere, ko so se ljudje po takem dogodku celo preselili.«
Sosedska pomoč ali vaške straže
Umek je opozoril, da se bomo morali v prihodnje še bolje naučiti skrbeti za lastno varnost, alarmi so premalo. In kako je danes v sicer mirni soseski Primskovo? »Sosedje smo postali bolj pozorni drug do drugega, opazujemo svoje in sosedovo dvorišče. Sprašujem se, ali bomo morali uvesti vaške straže. Zaklepam se kot še nikoli doslej, na dvorišču sem postavil dodatno osvetlitev, kupil si bom psa. Nekaj je pa gotovo: če bom vlomilca dobil v svojem stanovanju, ne bom pazil na to, ali ga bom poškodoval ali ne,« je povedal Janez Dolinar. Komandir Mitja Herak je opozoril: »Storilca, ki ste ga zasačili pri kaznivem dejanju, poskušajte zadržati samo v primeru, ko ste prepričani, da ni oborožen. V nasprotnem primeru je bolje o kaznivem dejanju čim prej obvestiti policijo, zelo koristno si je o storilcu zapomniti tudi čim več podrobnosti.«
In kako sploh ublažiti negativna občutja oziroma stres, ki ga ljudje doživljajo po vlomu? »Nekatere vlom zelo pretrese, spet drugih niti ne. Dobro je, če se ljudje o težavah, ki jih imajo, veliko pogovarjajo med seboj. Tistim, ki to doživijo v hujših oblikah, kot so na primer motnje spanja, priporočam, da poiščejo tudi strokovno pomoč. Na vsak način pa naj se ljudje, če se to dogaja v določeni soseski, pogovorijo z vodjem policijskega okoliša. Njegova naloga je, da jih obišče, jih pomiri in jim svetuje, za to mora biti tudi usposobljen,« je povedal Peter Umek.