Filmska ekipa na ostankih Triglavskega ledenika / Foto: arhiv Matjaža Fistravca

'Spomenik' (vse manjšemu) Triglavskemu ledeniku

Zgodba Triglavskega ledenika, ki nezadržno izginja, je svoje mesto našla tudi na filmskem traku, v filmu z naslovom Nekoč je bil ledenik. Gledalcem je s predstavitvijo globalnih podnebnih sprememb v sodelovanju z RTV Slovenija na vest potrkal scenarist in režiser Matjaž Fistravec.

Kranj – Film Nekoč je bil ledenik je nastal v produkciji studia ALP za RTV Slovenija in njihovo uredništvo izobraževalnih oddaj, z njegovo projekcijo pa so avtorji nedavno počastili tudi svetovni dan Zemlje. Podenj se je kot režiser, scenarist, producent in snemalec podpisal Štajerec Matjaž Fistravec, ki nam je tudi zaupal nekaj zanimivosti o nastanku tega polurnega dokumentarnega filma.

»Film Nekoč je bil ledenik je nastajal vsaj zadnjih trideset let,« nam uvodoma zaupa Fistravec, ki je s kamero prepotoval že velik del sveta od Patagonskih ledenikov do divjih voda Inda. »Potem pa smo nekoč, starejši se bodo spomnili, z gorniškimi prijatelji nosili zadnjo štafeto mladosti s Triglava. Tri dni je snežilo kot za stavo … to so bili časi, ko je sneg še padal iz oblakov ali snemanja igranega filma Steber na robu Triglavskega ledenika s Filipom Bencetom v vlogi Trentarskega lovca v najbolj vročem dnevu tistega leta … ali snemanja v Snežni jami pod Kredarico za film o Triglavskem narodnem parku kakšnih dvajset let nazaj … Takrat se je Triglavski ledenik s svojo rjavkasto barvo pokazal izpod snega. Bil sem razočaran. Tako skromen in majhen je bil. Ujet pod snežiščem, ki ga ni bilo niti za en skromen smučarski spust. Vse tisto, kar daje ledeniku ime in veličino in zgodovinski spomin, je izginilo. Pripoved mame, ki je po drugi vojni tukaj še v maju kar resno smučala, je izginila, z enim pogledom. Ledenika brez ledeniških razpok pač ni, ledenika, ki se ne premika, pač tudi ni. In takrat se je verjetno rodil naslov za film. Nekoč je bil ledenik. Za Triglavskega, ki je izginil, in vse druge, ki izginjajo,« o svojem filmu pravi Fistravec.

Triglavskega ledenika le še 0,4 hektara

Da bi gledalci lahko razumeli vzroke za izginjanje ledenikov, tudi Triglavskega, se je avtor večji del filma posvetil podnebnim spremembam in vzrokom zanje. Pri tem so mu pomagali nekateri priznani slovenski strokovnjaki. »Na spremembe podnebja na Zemlji so v vseh milijonih let pomembno vplivali različno sončno obsevanje Zemlje in drugi vzroki, kot denimo kometi. A zadnjih dvesto let ničesar od tega ne moremo kriviti za podnebne spremembe, ki smo jim priča. K tem najbolj namreč vpliva prav naš življenjski slog. Težimo k nenehni rasti, tega pa planet ne zdrži. Tempo ogrevanja planeta je ta hip večji, kot je bil kadar koli v zadnjem milijonu let,« med drugim pove dr. Lučka Kajfež Bogataj. Eden redkih glaciologov pri nas, Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika, v filmu predstavi sistematično znanstveno merjenje Triglavskega ledenika, ki poteka že vse od leta 1946. »Iz različnih zgodovinskih virov smo ugotovili, da je bil ledenik ob koncu 19. stoletja velik preko 40 hektarov, leta 1946 smo mu namerili 14 hektarov, ob zadnjih meritvah pa le še 0,4 hektara. V dobrih sto letih se je torej zmanjšal kar za stokrat,« pravi Miha Pavšek. Film se zaključi z mi­slijo, da bodo čez petdeset let manjši ledeniki najverjetneje povsem izginili, morda pa bo Triglavskega zasul in tako zaščitil grušč in bo ostal ujet pod kamenjem.

Ker pa se avtorji filma strinjajo, da o tovrstnih tematikah ni dobro zgolj akademsko razpravljati, pač pa o njih čim bolj glasno kričati ali se vsaj zelo glasno pogovarjati, bodo film z veseljem predstavili ob vsaki priložnosti, za mednarodne filmske festivale pa bodo pripravili tudi angleško verzijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 23. junij 2021 / 17:37

Kako bomo potovali

Da smo v sedanjih koronarazmerah na zelenem seznamu držav, je pomembno za potovanje v Slovenijo. »Za to, kako bo Slovenec potoval v drugo državo, pa je pomembno, kako nas vidijo druge države,« je pove...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / nedelja, 17. marec 2013 / 07:00

Koromačka

Ni zelenjava kot koromač, marveč toskanska salama, imenovana finocchiona. O njenem nastanku še vedno kroži legenda, čeprav nihče ne preverja njene verjetnosti. Nekoč je spreten tat ukradel na trž...

GG Plus / nedelja, 17. marec 2013 / 07:00

Idrijska čipka

Leta 1730 sta bili na Škofjeloškem gradu zaslišani dve ženski iz Idrije. Zakaj? »V ohranjenem poročilu z zaslišanja Idrijčanke Magdalene Mohorič izvemo, da je bila zaslišana že dvanajst let vdova...

GG Plus / nedelja, 17. marec 2013 / 07:00

Zelena misija Jelovici Hiše

Jelovica Hiše na sejmu Dom, ki bo odprt do nedelje, je prejela nagrado zelena misija za pasivni lesen vrtec v Preddvoru. Osnovni namen nagrade, ki so jo letos podelili četrtič, je spodbuditi kupc...

GG Plus / nedelja, 17. marec 2013 / 07:00

Med vlado in vstajo

Sredi protislovja smo. Na eni strani imamo staro vlado, ki zaradi nezaupnice odhaja, nova pa se šele sestavlja; torej smo brez prave vlade. Na drugi strani je zelo močna struja slovenske civilne...

Zanimivosti / nedelja, 17. marec 2013 / 07:00

Priznanja za reševanje

Na osrednji gorenjski slovesnosti ob dnevu Civilne zaščite v Škofji Loki so podelili vrsto priznanj.