Računalnik in jaz: Digitalizacija časa

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 8. december 2008 / 06:00

Arhivi zgodovin in arhivi časa se polnijo.

V prvi vrsti predstavljajo vsi ti dokumenti in izdelki prostorski problem, ki pa je še najmanjši. Veliko večji in bolj pereč problem je ohranjanje vseh teh arhivov našim zanamcem. Zob časa predstavlja veliko oviro, če naj se zgodovina ohrani takšna, kot je. Arhivi zgodovine propadajo, se polnijo, pri tem pa so v sedanjem stanju nepremostljiva ovira za veliko ljudi, ki nimajo možnosti ali zmožnosti, da bi vanje vstopili ter do njih dostopali. Ohranjanje naše zgodovine in kulturne dediščine pomeni ohranjanje naše identitete in prepoznavnosti, tako v tujini kot tudi našim naslednikom.

Za ohranitev arhivov zgodovine je nujno potrebno vsebine arhivov prenesti na elektronski medij. To zagotavlja njihovo preživetje skozi čas, zagotavlja njegovo medsebojno povezljivost, zlasti pa omogoča ohranjanje kulturne dediščine in narodnostne identitete. Pri tem se preko digitalnih vsebin omogoča dostopnost do teh vsebin vsem. Če se arhivov ne bo preneslo na nove medije in se zagotovilo njihove prenosljivosti tudi za naprej, bo zgodovina res samo še del preteklosti in je zanamci sploh ne bodo več poznali.

Časnik je medij, ki je stalno na mestu dogajanja, je tisti pisani vir, ki ga ljudje lahko spravijo in čez čas znova pregledajo ter preberejo. Področje časnikarstva je kanal, preko katerega dostopajo do novic in informacij vsi. V časniku je zabeležen čas, v njem so dogodki, zgodovinske prelomnice in osebe, ki skupaj tvorijo zgodovino časa. Na področju časnikarstva se dnevno formira veliko število vsebin. Na letni ravni lahko govorimo o 2,5 milijona strani novic, samo v Sloveniji. Pogled v zgodovino pokaže, da večina časnikov v Sloveniji izhaja že več kot pol stoletja. V tem času se v kleteh arhivov nahaja že nekaj deset milijonov strani zgodovine skozi čas. Časniki bledijo, listi papirja se trgajo in drobijo, zgodovina pred nami dobesedno izginja v prah. Postopki digitalizacije časnikov so nujni in neobhodni, drugače bomo izgubili del sebe, del svoje zgodovine.

Priložnosti, ki jih prinaša razvoj tehnologij in tehnike, je potrebno izkoristiti. Neizkoriščene priložnosti le še poglabljajo problematiko ohranjanja naše kulturne dediščine. Prenos naše dediščine zanamcem in omogočanje njihove dosegljivosti vsem, tudi preko meja Slovenije, torej našim zdomcem in izseljencem, je ključnega pomena, če naj bo Slovenija tudi čez leta v svetu prepoznavna država. Priložnosti se kažejo v smeri promocije, razlaganja zgodovinskih dejstev, tako na političnem kot tudi čisto strokovnem področju, povečani prepoznavnosti države in ohranjanju kulturne dediščine ter identitete. Priložnosti, ki jih prinaša informacijska družba, je potrebno le izkoristiti in uporabiti nam v prid.

Informacijska družba ne pomeni le tehnologije in potrebe po novih znanjih ter spretnostih. Pomeni zlasti napredek pri konceptih dela, pri pristopih k uresničevanju naših ciljev in vizij, pomeni pa tudi spremembe pri razumevanju in dojemanju sveta. Prej je bilo potrebno vzeti časnik v roke, zdaj je ta na računalniku, prej smo šli po stare časopise v knjižnico, zdaj pa so ti lahko dostopni preko interneta. Prej smo med množico informacij in podatkov iskali tiste prave, zdaj pa namesto nas to počne računalnik, le podamo mu naše želje in potrebe.

Digitalizacija je proces, ki terja natančno in dolgotrajno delo. Začne se z urejanjem gradiv, optičnim čitanjem in shranjevanjem, poseben poudarek pa je na iskanju. To mora biti pregledno, enostavno in hitro.

Le tako je zagotovljena ohranitev naše zgodovine in časa. Računalnik je pri tem le orodje v naših rokah. Zakaj bi šli do cilja po daljši poti, če pa je lahko ta pot krajša in lepša. Ko ima vaš znanec abrahama, le brž na računalnik, saj boste hitro izvedeli, kaj je čas zabeležil ob njegovem rojstvu.