
Kaj prinašajo spremembe urgentne službe
Ob gradnji Urgentnega centra Jesenice je ministrstvo za zdravje na Jesenicah predstavilo predlog pravilnika o organiziranosti službe nujne medicinske pomoči po novem. Župane gorenjskih občin predvsem skrbi, kako bo poskrbljeno za občane bolj oddaljenih krajev, če se bodo znašli v situaciji, ko bo njihovo življenje ogroženo.
Jesenice – Do novembra bo zgrajen Urgentni center Jesenice, ki ga gradijo ob Splošni bolnišnici Jesenice. Po besedah direktorja bolnišnice Janeza Poklukarja gradbinci z deli zamujajo za štirinajst dni, a se zavedajo, da morajo biti dela zaključena pravočasno. Ko bo urgentni center zaživel, bo služba nujne medicinske pomoči začela delovati drugače, kot deluje doslej. Osnova novi organiziranosti bo pravilnik o organiziranosti službe nujne medicinske pomoči. Predlog pravilnika so pripravili na ministrstvu za zdravje in je do 22. maja v javni razpravi. Ministrstvo bo zato po vseh krajih, kjer bodo zaživeli urgentni centri – v državi jih bo deset – pripravilo srečanja z župani, direktorji zdravstvenih ustanov in organizacij, ki sodelujejo v sistemu nujne medicinske pomoči. Prvo takšno srečanje je potekalo predvčerajšnjim na Jesenicah, namesto napovedanega obiska ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ki se je zadržala na seji vlade, pa se ga je udeležila državna sekretarka na ministrstvu Nina Pirnat. Kot je poudarila, bo novi sistem organiziranosti službe nujne medicinske pomoči Slovenijo izenačil z modernimi evropskimi državami. Novi sistem bo nadgradnja sedanjega in bo pomenil korak naprej k boljši, učinkovitejši oskrbi pacientov. Skrbi, da se bo čas prihoda reševalcev podaljšal, pa naj bi bile odveč.
Predstavniki ministrstva za zdravje, ki so predstavili predlog novega pravilnika, so poudarili, da se nujna medicinska pomoč ne umika iz lokalnih skupnosti in da se odzivni časi ne bodo podaljšali. V sedanjem sistemu, ko družinski zdravnik mora opravljati urgentno službo ob svojem rednem delu v ambulanti, pa se lahko zgodi, da je odzivni čas prepozen, je dejal Tomaž Glažar z ministrstva. »Po novem ne bo več zdravnikov, ki pridejo na kraj dogodka in 'zmrznejo',« je ponazoril. V prihodnje bodo službo nujne medicinske pomoči opravljali urgentni specialisti, medtem ko bodo družinski zdravniki še naprej zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo svojim pacientom v zdravstvenih domovih. Nujne medicinske pomoči namreč nikjer v Evropi ne izvajajo družinski zdravniki ob svojem rednem delu, so zatrdili.
Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik je ob tem dejal, da je sedanje delovanje primarne urgentne medicine v sedmih gorenjskih enotah dobro, za izboljšanje dela urgentne službe, za opremo in kadre pa so v zadnjih letih namenili veliko denarja. Veternik je izrazil upanje, da bo novi pravilnik nadgradil sedanji sistem izvajanja nujne pomoči, ne da bi se dostopnost do urgentne pomoči na določenih območjih poslabšala.
In kaj najbolj skrbi župane gorenjskih občin (Jesenic, Bleda, Tržiča, Kranjske Gore ...)? Izrazili so predvsem skrb, kaj bo sprememba sistema pomenila za občane njihovih občin, ko bo njihovo življenje ogroženo, zlasti za tiste, ki živijo na bolj odmaknjenih območjih. Predstavniki ministrstva so zatrdili, da se odzivni čas reševalcev ne bo podaljšal. Na vprašanje, zakaj bo satelitski urgentni center Škofja Loka sodil pod okrilje Urgentnega centra Ljubljana, pa so odgovorili, da še vedno dopuščajo možnost, da ga umestijo pod okrilje Urgentnega centra Jesenice. Vse predloge na ministrstvu v pisni obliki sprejemajo še do 22. maja in kot so zatrdili, bodo argumentiranim pobudam tudi v čim večji meri skušali prisluhniti.